26. 3. 2001 | Mladina 12
Strateški odpusti
Ali je bila prisilna poravnava nujna?
Ob razcvetu trgovin, tako naših kot tudi tistih iz tujine, se pogosto pozablja na tiste, ki niso uspeli v tej bitki za trg. Eno takih trgovskih podjetij je tudi Emona blagovni center, ki je ravno v teh dneh doživela svojo najnižjo točko, saj se je začel postopek prisilne poravnave, ki je predvidel tudi odpust 200 delavcev. Včasih uspešnemu trgovskemu podjetju se v trendu združevanj ni uspelo priključiti nobenemu uspešnemu trgovcu, ampak so poskušali samostojno pot. Leta 1999 pa so se vendar odločili, da bodo povečali svoj vpliv s tem, da so kupili 51-odstotni delež v podjetjih Savinjska trgovska družba in Žana Žalec. Kupnino, ki je znašala 1,2 milijarde tolarjev, so pokrili s kreditom, za katerega so morali pozneje plačevati 5 milijonov tolarjev mesečnih obresti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
26. 3. 2001 | Mladina 12
Ob razcvetu trgovin, tako naših kot tudi tistih iz tujine, se pogosto pozablja na tiste, ki niso uspeli v tej bitki za trg. Eno takih trgovskih podjetij je tudi Emona blagovni center, ki je ravno v teh dneh doživela svojo najnižjo točko, saj se je začel postopek prisilne poravnave, ki je predvidel tudi odpust 200 delavcev. Včasih uspešnemu trgovskemu podjetju se v trendu združevanj ni uspelo priključiti nobenemu uspešnemu trgovcu, ampak so poskušali samostojno pot. Leta 1999 pa so se vendar odločili, da bodo povečali svoj vpliv s tem, da so kupili 51-odstotni delež v podjetjih Savinjska trgovska družba in Žana Žalec. Kupnino, ki je znašala 1,2 milijarde tolarjev, so pokrili s kreditom, za katerega so morali pozneje plačevati 5 milijonov tolarjev mesečnih obresti.
Zgrešene poteze pa so si sledile ena za drugo; tako je vodstvo prodalo objekte na Trubarjevi ulici 3 in 5 (Centromerkur Ljubljana), za kar so dobili 450 milijonov tolarjev, ostali pa so brez najemnine, ki so jo na račun tega objekta dobivali - mesečno tri milijone tolarjev. Denar, pridobljen s prodajo nepremičnine v strogem centru Ljubljane, so porabili za "plače, tekoče stroške in plačila dobaviteljem". Kako se je poslovalo, govori tudi podatek, da je EBC morala kupiti 250 palet blaga, ki je bil pred iztekom roka od Savinjske trgovske družbe, precej tega blaga so morali odpisati.
Drago Dubrovski, trenutno prokurist v EBC, pravi, da to ni res, ker naj bi bil med odpisanim blagom le manjši del izdelkov iz Savinjske trgovske družbe, vendar govori le o blagu, ki je bil odpisan v postopku prisilne poravnave. Tudi drugo podjetje, ki je v večinski lasti EBC, se je očitno samo napajalo iz matičnega podjetja. Tako jim je pri Žani Žalec, čeprav so bili sami dolžniki do EBC, uspelo odkupiti 2/3 terjatev drugih upnikov, pri tem pa so seveda zaslužili dobro provizijo. Očitno pa nekaterim sploh ni bilo v interesu to podjetje obdržati med živimi, saj imajo zaradi izpada prometa skoraj 5000 kvadratnih metrov praznih skladiščnih površin, ki bi jih lahko dajali v najem. Sedanji načrt finančne reorganizacije za te prostore predvideva prodajo in poplačilo upnikov. Ta načrt predvideva tudi prodajo pisarn, ki so v Emonini stolpnici v Novih Jaršah, in sicer po ceni 1600 DEM za kvadratni meter, čeprav naj bi bila trenutna prodajna cena takih prostorov 2400 DEM za kvadratni meter. Za vse tiste, ki so končali na cesti, pa je najhujše, da so delavci sami največji lastniki tega podjetja, upravljajo pa ga, za odpuščene delavce slabo, drugi. Dolgo časa so se delavci odpovedovali delu svoje plače, da bi s tem denarjem sami odkupili svoje podjetje, tako so zbrali celo 25,66-odstotni delež. Da bi bila ironija večja, jim je v skupno malho, namenjeno poplačilu upnikov, padlo tudi njihovih 33 milijonov tolarjev, ki so čakali na odkup delnic - torej sta šli dve tretjini tega denarja v Žano Žalec.
