26. 3. 2001 | Mladina 12
Dovolj bogat za arhitekta
Dragi tečaji, ki favorizirajo bogatejše
Uvodna šola arhitekture: draga priprava
© Marko Jamnik
Predstavljajte si, da želite po končani srednji šoli študirati arhitekturo. Kljub uspešno končanemu šolanju morate za vpis na želeno fakulteto opraviti še sprejemni izpit, za vpis vam zmanjka nekaj točk. Druga fakulteta, eno leto zorenja ali dobrohotna bližnjica? Slednja je tudi možna. Fakulteta namreč že skoraj desetletje pozna nekakšen arhitekturni tečaj, namenjen tistim, ki jim na sprejemnih ni uspelo. Tečaj se imenuje uvodna šola, njen program pa je popolnoma enak programu rednega študija. Ko je leto naokoli, lahko študentje uvodne šole spet pristopijo k sprejemnim izpitom. Velika večina jih v drugo sprejemne izpite uspešno opravi in dobrohotna bližnjica je nekakšen by-pass do rednega študija arhitekture.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
26. 3. 2001 | Mladina 12
Uvodna šola arhitekture: draga priprava
© Marko Jamnik
Predstavljajte si, da želite po končani srednji šoli študirati arhitekturo. Kljub uspešno končanemu šolanju morate za vpis na želeno fakulteto opraviti še sprejemni izpit, za vpis vam zmanjka nekaj točk. Druga fakulteta, eno leto zorenja ali dobrohotna bližnjica? Slednja je tudi možna. Fakulteta namreč že skoraj desetletje pozna nekakšen arhitekturni tečaj, namenjen tistim, ki jim na sprejemnih ni uspelo. Tečaj se imenuje uvodna šola, njen program pa je popolnoma enak programu rednega študija. Ko je leto naokoli, lahko študentje uvodne šole spet pristopijo k sprejemnim izpitom. Velika večina jih v drugo sprejemne izpite uspešno opravi in dobrohotna bližnjica je nekakšen by-pass do rednega študija arhitekture.
Vendar se okoli dobrohotnega uvodnega šolanja spleta kar nekaj vprašanj. Učenci uvodne šole nimajo svojih predavanj, ampak obiskujejo predavanja in vaje rednega študija. V že tako premajhnih učilnicah se torej poleg rednih študentov, ponavljalcev in pavzerjev gnete še med 30 in 40 tečajnikov, ki normalno opravljajo izpite. In opravljeni izpiti naslednje leto veljajo. Če tečajniku drugič na sprejemnih uspe, jih lahko vpiše v indeks.
Uvodna šola ni zastonj, doslej je šolnina tečaja znašala 4000 DEM. Fakulteta tako letno na račun tečajnikov pridobi okoli 140.000 DEM, z izvajanjem tečaja pa ima zelo malo stroškov. Uvodna šola ni izredni študij, ki ga na Fakulteti za arhitekturo že nekaj let ne izvajajo, ampak samostojen tečaj, ki ne omogoča študentskega statusa. Obiskovalci uvodne šole se zdravstveno zavarujejo kot občani, ne bivajo v študentskih domovih in ne uporabljajo bonov za študentsko prehrano.
Po enem letu, ko se uvodna šola konča, tečajniki spet pristopijo k sprejemnim izpitom. Zaradi pridobljenega znanja, pa tudi zaradi časa, preživetega na fakulteti, imajo bistveno večje možnosti, da tokrat sprejemni izpit opravijo. In v veliki večini se to tudi zgodi. Tisti, ki prihajajo za njimi, tega znanja seveda nimajo. Tako za vpis na študij arhitekture pravzaprav ni prostih 120, ampak le okoli 80 mest. Tako je seveda jasno, da lahko tisti študentje, ki imajo dovolj denarja, da eno leto plačujejo uvodno šolo, prav tako študirajo arhitekturo. In da morajo tisti, ki so prav tako sposobni, a tega denarja nimajo, na študija arhitekture kar pozabiti.
O uvodni šoli na ministrstvu za šolstvo ne vedo prav veliko, podobno je na univerzi, tečaj je namreč samostojen projekt fakultete. Dekan fakultete dr. Fedja Košir sicer priznava, da uvodna šola na neki način favorizira del študentske populacije, a po njegovem mnenju je takšna oblika izobraževanja vseeno dobra. "Tudi druge institucije, pa tudi zasebne ustanove, prirejajo podobne tečaje. Naš namen je le ponuditi drugo možnost pomagati študentom, ki na sprejemnih izpitih niso uspeli."