2. 4. 2001 | Mladina 13
25 let obstoja in agonije
Tujcev nočemo, sami ne vemo, kaj hočemo!
Ta teden so se mariborski mestni svetniki odločali o odprodaji svojega, skupaj 85-odstotnega deleža v lastništvu mariborskega letališča za 160 milijonov tolarjev. Predkupno pravico ima sicer občina Hoče - Slivnica, v kateri je letališče, toda pravi lastniki, navkljub ambicioznim sanjam, zagotovo ne bodo postali oni. V Mariboru je država (ob sprejemanju zakona o letalskem prometu) lobirala že pred leti. Takratni državni sekretar Alojz Krapež je Mariborčane želel prepričati, da prepustijo letališče državi. Takrat pa se je pri mestnih svetnikih prižgala rdeča luč. Prevladal je strah, da bodo letališče razstavili na prafaktorje in (kot kakšno tovarno) odpeljali drugam. Po spletu okoliščin se država nekaj let ni pretirano posvečala vzhodni zračni luki, razen za nujno infrastrukturo: vzletno stezo in rentgen. Z delitvijo občin leta 1998 pa je ustavno sodišče določilo, da se pravice izvajajo v občini Hoče.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
2. 4. 2001 | Mladina 13
Ta teden so se mariborski mestni svetniki odločali o odprodaji svojega, skupaj 85-odstotnega deleža v lastništvu mariborskega letališča za 160 milijonov tolarjev. Predkupno pravico ima sicer občina Hoče - Slivnica, v kateri je letališče, toda pravi lastniki, navkljub ambicioznim sanjam, zagotovo ne bodo postali oni. V Mariboru je država (ob sprejemanju zakona o letalskem prometu) lobirala že pred leti. Takratni državni sekretar Alojz Krapež je Mariborčane želel prepričati, da prepustijo letališče državi. Takrat pa se je pri mestnih svetnikih prižgala rdeča luč. Prevladal je strah, da bodo letališče razstavili na prafaktorje in (kot kakšno tovarno) odpeljali drugam. Po spletu okoliščin se država nekaj let ni pretirano posvečala vzhodni zračni luki, razen za nujno infrastrukturo: vzletno stezo in rentgen. Z delitvijo občin leta 1998 pa je ustavno sodišče določilo, da se pravice izvajajo v občini Hoče.
Mariborski aerodrom ves čas ni imel pravega prometa, zadnja leta pa je stanje ironično. Lani so imeli 150 poletov. S tem, da sta liniji za München in Portorož imeli povprečno tri in sedem potnikov na let! Okoli dvesto milijonov tolarjev, kolikor je ustanovnega kapitala, bi bilo ob še kakšnem mesecu delovanja gotovo izenačeno z obveznostmi, ki jih letališče ima.
Od septembra lani je namreč brez prometa in denarja, od takrat pa so tudi zaposleni opozarjali na ugašanje letališča. Od 20. decembra je zaprta pristajalna steza mariborskega letališča, januarja pa so tri občine sprejele delitveno bilanco. Manj uspešne pa so bile v pogajanjih z državo. Prometno ministrstvo je lastnik letališke strukture, vredne nad dve milijardi tolarjev. Morda je za to kriva tudi neustrezna prometna politika, na katero ne opozarjajo zgolj v Mariboru.
A tam se je zadeva pričela razpletati šele, ko je v. d. direktorja podjetja, Aleš Walland, na sodišču vložil predlog za stečajni postopek zaradi "dolgotrajne nelikvidnosti in izgube". Sledilo je urgentno posredovanje nekaterih mariborskih politikov; deloma iz srčnih travm tipa a-smo-se-za-to-borili, bolj za dvigovanje lastnih političnih ratingov, še najbolj pa iz lobističnih nagibov. Na drugi strani stečajni postopek podpirajo delavci, ki jim bo ta zagotovil vsaj socialno varnost. Slaba tolažba glede na dejstvo, da že štiri mesece niso dobili plače. 90-odstotni delež je namreč zanimiv najmanj za dve gospodarski regiji - koroško in graško. Obe svoje interese udejanjata tudi prek stebrov politične moči.
