Dilema literarne teorije

Celovečerni filmi imajo vedno obvezen pripis, da je vsakršna podobnost z realnimi osebami in dogodki zgolj naključna. Ta odstavek se nam zdi popolnoma nepotreben, dokler ...

... se tudi pri nas ni kultura tožarjenja prenesla na višjo stopnjo. Saj verjetno je prav bedno, da moramo spet pisati o primeru Norbert Vertačnik - Petarda, policistu, proti Matjažu Pikalu, pisatelju, ki naj bi policista užalil v knjigi Modri E. Ko je pred letom in pol prvostopenjsko sodišče v Slovenj Gradcu razsodilo v prid policaja, smo v imenu neomejene umetniške svobode upali, da bo pravici zadoščeno vsaj na višjestopenjskem sodišču. Toda ne - tudi višje sodišče v Mariboru je pretekli teden ugotovilo, da je Pikalo Vertačnika na straneh od 139 do 141 knjige res razžalil, mu povzročil duševne bolečine in mu mora plačati 1,3 milijona tolarjev.

Sodišče je ugotovilo, da je svoboda izražanja omejena z dostojanstvom druge osebe. Ok, verjetno res, ampak fikcija je fikcija in popolnoma izmišljenih literarnih likov sploh ni. Tudi ne vemo, zakaj natančno je sedaj sodišče pristojno tudi za to, da razsodi o literarnem žanru. V sodbi je namreč zapisano "Razglabljanje o tem, da gre v danem primeru za čisto literarno delo z izmišljenimi kraji in osebami in ne za morebitno kroniko ali biografsko delo kot posebno zvrst, vezano na podatke o resničnem dogajanju v določenem času in kraju, nima take teže, kot želi prikazati pritožba." Sodišče nadalje sicer ugotovi, da je "v številnih leposlovnih delih mogoče zaznati opise osebnih doživetij in razmišljanj pisca, četudi namen dokumentiranja določenih dogodkov ne obstaja." A res? Potem pa zavržejo pričanje literatov Zdravka Duše in Evalda Flisarja, ki se kot "strokovni priči o konkretnih bistvenih sestavinah obravnavanega razmerja v bistvu nista mogla izjaviti". Halo? Jasno, o tem se pišejo doktorati in se predava in pravzaprav je razmerje med fikcijo in realnostjo eno temeljnih vprašanj literarne teorije. Zdaj pa se pojavi neko sodišče, ki končno razreši večno literarno dilemo. Hvala. Rešene so generacije študentov in literarnih akademikov.

Matjaž Pikalo je o sodbi izjavil: "O vsem skupaj še nisem utegnil kaj dosti premišljevati, ker me je sodba doletela ravno med pisanjem končne verzije romana Drevored ljubezni in vojne, ki bo izšel v kratkem. (Mogoče tudi zaradi tega konec ne bo srečen, kot je bilo mišljeno sprva.) Sicer pa - če rečem v nogometnem žargonu - na poraz reagiram kot Zlatko Zahovič - še bolj "grizem", še zdaleč se ne mislim predati, šel bom do konca. Ne mislim poklapano obsedeti v garderobi kot kak Milan Osterc."

Prav tako še ni prepričan, ali ne bo nemara v novo knjigo dodal zapis o naključni podobnosti. Ziher je ziher.