17. 4. 2001 | Mladina 15
Neomajna pravila
Brez opravičila za video orožne vaje
Že tako se mladi neradi odločajo za služenje vojaškega roka v šekasti uniformi, raje so civilisti v vojski ali pa načelno zavračajo vsako obliko pripadnosti organizaciji, ki iz mladeničev ustvarja ubijalske mašine. Do tistih, ki z veseljem služijo domovini in se tudi pozneje rade volje odzovejo na poziv k vojaški vaji, pa so v vojaški hierarhiji nepopustljivi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
17. 4. 2001 | Mladina 15
Že tako se mladi neradi odločajo za služenje vojaškega roka v šekasti uniformi, raje so civilisti v vojski ali pa načelno zavračajo vsako obliko pripadnosti organizaciji, ki iz mladeničev ustvarja ubijalske mašine. Do tistih, ki z veseljem služijo domovini in se tudi pozneje rade volje odzovejo na poziv k vojaški vaji, pa so v vojaški hierarhiji nepopustljivi.
To je na svoji koži občutil štiriindvajsetletni Kranjčan, ki se je kot pripadnik protioklepne enote lani septembra želel udeležiti naknadnega urjenja, da mu ne bi ušlo iz glave, kaj se je naučil kot vojak. Kot študent, brez lastnega prevoznega sredstva, je v Kranju uro pred začetkom vojaške vaje čakal na avtobus, ki pa ga ni bilo. Ker je domneval, da se utegne zaplesti, je poklical občinsko obrambno izpostavo z namenom, da še pravočasno opraviči zamudo ter da oni obvestijo vojašnico. Ko je z naslednjim možnim avtobusom, z enourno zamudo, le dospel do Bohinjske Bele, je od ekipe za usposabljanje v vojašnici ostal le še en častnik, ostali branilci domovine pa so bili že na poti proti domu.
Orožne vaje njihove enote so videti namreč tako, da vsak vojak odigra igrico na računalniku in tako odsimulira namišljeni dogodek s sovražnikom. Kranjčan, sicer z dobrimi nameni, saj se ni hotel izogniti dolžnosti, je bil za trud poplačan s kaznijo sodnice za prekrške. Ker pa se ni počutil krivega in odgovornega za to, da se javni prevoz ni prikazal, mu je od podpolkovnika Mihe Kuharja uspelo pridobiti pisno opravičilo za odsotnost, kar ni bil problem, saj je bila celotna zgodba vpisana v vojaško evidenco. Takoj je tudi spisal pritožbo. Tudi v drugo, kljub opravičilu, ga je sodnica oglobila, saj je menila, da bi si sam moral organizirati prevoz, ki bi bil pravočasen. Neudeležitev vojaške vaje je namreč preresen prekršek, da bi se mu lahko pogledalo skozi prste.
Ko smo pobarali še tiskovnega predstavnika ministrstva za obrambo Tadeja Burgerja, zakaj je bila ovadba potrebna, nam je odgovoril, da kljub temu, da na listu, ki so ga izdali v vojašnici, piše opravičena odsotnost, to ni opravičilo, ampak le potrdilo, da so navedbe točne, zato se je pač izpostava držala črke zakona in vložila prijavo. Kako naj si potem po takšnem odnosu mladeniči sploh še želijo pripadnosti organizaciji, ki jih bo za najmanjši spodrsljaj spravila pred sodnike ali pa mogoče celo v keho ...