23. 4. 2001 | Mladina 16
Diskriminacija vernikov?
Delo zavrača objavo osmrtnic s križem
Ob smrti Marije Krašovec iz Male Rudnice pri Podčetrtku se je osem njenih otrok, od katerih so štirje duhovniki (Jože Krašovec je na primer profesor na Teološki fakulteti, Mirko Krašovec pa ekonom mariborske škofije), odločilo za objavo osmrtnice v časopisih Delo in Večer. V izpolnitvi mamine želje in pričakovanja so od obeh uredništev izrecno zahtevali, naj osmrtnico objavijo skupaj z znamenjem križa. Uredništvo Večera je celotno besedilo skupaj s križem objavilo, uredništvo Dela pa ne. Ko so zahtevali pojasnilo, so jim odgovorni za objavo oglasov in osmrtnic ter odgovorni urednik Dela Mitja Meršol zatrdili, da znamenja križa ne morejo objaviti, ker je takšen sklep uredniškega sveta.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
23. 4. 2001 | Mladina 16
Ob smrti Marije Krašovec iz Male Rudnice pri Podčetrtku se je osem njenih otrok, od katerih so štirje duhovniki (Jože Krašovec je na primer profesor na Teološki fakulteti, Mirko Krašovec pa ekonom mariborske škofije), odločilo za objavo osmrtnice v časopisih Delo in Večer. V izpolnitvi mamine želje in pričakovanja so od obeh uredništev izrecno zahtevali, naj osmrtnico objavijo skupaj z znamenjem križa. Uredništvo Večera je celotno besedilo skupaj s križem objavilo, uredništvo Dela pa ne. Ko so zahtevali pojasnilo, so jim odgovorni za objavo oglasov in osmrtnic ter odgovorni urednik Dela Mitja Meršol zatrdili, da znamenja križa ne morejo objaviti, ker je takšen sklep uredniškega sveta.
Po mnenju družinskega člana Eriha Krašovca je tovrstno ravnanje skrajno sramotno, nehumano in protipravno: "Ravnanje sveta in uredništva časopisa Delo pomeni grobo kršenje osnovnih človekovih pravic, ki jih zagotavljajo slovenska ustava, splošna deklaracija človekovih pravic, evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, zakon o javnih glasilih in druge veljavne mednarodne pogodbe. Slovenski narod je zrasel pod križem in tega se nam ni treba sramovati." Jeza družine Krašovec je še toliko bolj upravičena, če vemo, da Delo že vrsto let brezkompromisno zavrača objavo vseh osmrtnic, pri katerih naročniki zahtevajo objavo verskih simbolov. Njihov temeljni argument sloni na podmeni, da so liberalen časopis. Pri tem pa pozabljajo na pravi pomen liberalizma, ki predpostavlja širino duha.
Absurd je, da osmrtnice niso zastonj, ampak sodijo med drage plačane oglase. Povprečno velika stane kar 70.000 tolarjev oziroma dvakrat toliko, kot za isto velikost osmrtnice zaračunajo na Večeru. Za tak denar naročniki seveda upravičeno pričakujejo objavo želene vsebine in verskih simbolov. Družina Krašovec še opozarja, da je četrtinski lastnik Dela Krekova družba (njen ustanovitelj je bil prav Mirko Krašovec), ki jo podpirajo državljani z drugačnim odnosom do duhovnih vrednot človeške civilizacije. "Ravnanje sveta in uredništva časopisa Delo je očiten dokaz sovraštva do verskih vrednot in širjenja verske nestrpnosti.
Zato na nerazumljivi zaplet opozarjamo domače in tuje ustanove, da spodbudimo javno mnenje proti kršiteljem mednarodnega in domačega prava. Ker nam uredništvo Dela samovoljno odreka temeljne človekove pravice in svoboščine, bomo za uveljavljanje naših legitimnih pravic uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva," pravijo prizadeti družinski člani. Med drugim bodo o sramotnem dogodku obvestili varuha človekovih pravic, vsa tuja diplomatska predstavništva v naši državi, domače in tuje časopisne agencije ter State Departement. "Naš protest ne pomeni samo uveljavljanja pravic katoličanov. Zavzemamo se za pravice vseh kristjanov in vseh drugih verujočih," je na koncu protestne izjave v imenu celotne družine še zapisal Erih Krašovec.
Predstavnikov časopisa Delo pismo ni posebej ganilo. Še vedno so namreč prepričani, da so ravnali upravičeno, češ da ima vsak medij pravico postavljati lastne komercialne in vsebinske pogoje. "Prepoved objave verskih simbolov izhaja iz internega dogovora, ki je bil sprejet že pred leti. Kot nacionalni medij si ne moremo privoščiti, da bi s križi ali zvezdami razburjali ene ali druge bralce. Dopuščamo pa objavo pesmic in fotografij," nam je zavrnitev osmrtnice pojasnila Lučka Fabjan iz Dela-Stik. Ob tem je povsem spregledala dejstvo, da je časopis Delo kot nacionalni medij še dodatno zavezan k spoštovanju ustavnega načela o svobodnem izražanju veroizpovedi.