Privilegirani začasni visoki uradniki

Slovenska javnost je malodane že obupala, da jo bo slovenska policija z Markom Pogorevcem na čelu presenetila in razkrila, kdo je pretepel novinarja Večera Mira Petka, in da bodo končno našli truplo majorja Vladislava Trohe.

Slednjega očitno niti ne nameravajo intenzivno iskati, pa čeprav je v svojem razkritju navedel nekaj zelo hudih obtožb, ki pa bi jih moral pred sodnimi organi sam predstaviti, saj njegovo pismo očitno nima kakšne posebne teže glede pregona domnevno sodelujočih pri nastavljanju eksploziva. Vse skupaj je še najbolj podobno scenam iz gangsterskih filmov, kjer so se italijanski mafijozi zapora reševali tako, da so pač fizično odstranili priče.

Glede Petka pa je tako ali tako jasno, da so na detektor laži dali vsakogar, ki je Večerovega novinarja poznal vsaj na videz. Pa tako veliko sta obetali razkritji Borisa Šuštarja in Josipa Lončariča, ki sta se zgodila kot po naključju po zadnjih volitvah.

Generalni direktor policije pač sedaj bolj skrbi za svoj imidž in raje v javnosti pametuje, kako ni nič narobe, če pošlje policijsko godbo v brezjansko kapelo, povrh vsega pa si kot privilegiranec omisli stanovanje, za katero plača veliko manj kot normalni državljani.

Medtem ko je večina medijev in pripadnikov konzervativne politične opcije zagnala pravi kraval, ker je ljubljanska občina nekaterim privilegirancem ponudila v najem nekaj stanovanj neravno ugodnih lokacij in najemnin, si je Pogorevc za borih 19,250.000 tolarjev omislil 86 kvadratov na Kotnikovi cesti v središču mesta, kjer ima dobrih pet minut hoje do svojega štaba.

Zganila se tudi ni država, ki mora biti že po svojem načelu pravnosti in enakosti do vseh državljanov dober gospodar in bi morala tudi svojim začasnim visokim uradnikom zaračunati svoje premoženje po tržnih cenah. Očitno pa gre tu za korupcijo belih ovratnikov, ne nazadnje pa je vsa krivda zvaljena na sodnega cenilca, ki je sicer prej že dvakrat bolj mizerno ocenil stanovanje. Pa čeprav skoraj vsak malo bolj razgledan prebivalce prestolnice ve, po čem so stanovanja. In koliko bi morala biti resnična tržna vrednost stanovanja?

Glede na ponudbo nepremičninskih agencij bi bilo takšno stanovanje vsaj še enkrat dražje. Za takšno ceno, kot jo je plačal, bi dobil zgolj 52 kvadratnih metrov veliko stanovanje v meščanski hiši na Prulah ali 54 kvadratov veliko stanovanje v bloku v istem naselju. Center mesta je tudi pri manjših stanovanjih dražji. 86 kvadratov pa v strogem centru prodajajo za 40.700.000 tolarjev, na Ciril-Metodovem trgu za 32.000.000 SIT, na Kolodvorski (82 m2) za 30.500.000 SIT. Direktor policije si je tako na račun svojega položaja oziroma pomote cenilca prisvojil najmanj 10,000.000 SIT.

Če bi si jih kot normalni državljan prisvojil denimo z goljufijo, mu zagotovo ne bi ušlo nekaj mesecev ječe in seveda povračilo stroškov. Sicer pa direktor policije zagotovo ne bo končal na sodišču zaradi korupcije.