Poštarji vedno govorijo resnico

V času interneta in elektronske pošte je pisanje pisem vse manj priljubljeno. Vendar pismonoše, ali kot jim ljudje ljubkovalno rečejo, poštarji, ne bodo ostali čisto brez dela, saj moramo kljub vsej elektroniki in moderni tehniki nekatere stvari tudi fizično prenesti. Plišastih medvedkov in uradnih dokumentov se za zdaj še ne da dostaviti brez poštarjev. Občasno pa zaradi človeškega dejavnika kakšna pošta ne doseže želenega cilja. Zlasti je nerodno, ko ne prispe kakšna pomembna zadeve, kot so dokumenti ali kaj podobnega.

Ravno to se je zgodilo Goranu Percu, ki prihaja iz Novega Sada, vendar že nekaj let s svojo družino živi v Ljubljani. Za urejanje svojega bivalnega statusa je iz Novega Sada pričakoval potrebne dokumente. Na njegovo začudenje pa je pošta, ki bi jo moral dobiti, končala spet pri pošiljatelju, češ da na navedenem naslovu ni bilo možno dostaviti pošiljke.

Perc je moral sam po pošto nekaj sto kilometrov daleč. Pri tem pa so nastali tudi stroški, ki jih ne bi bilo, če bi bila pošta dostavljena. Zaradi tega je na pošto poslal zahtevek za povračilo stroškov. Na Pošti so problem proučili in prišli do ugotovitve: "Pismonoša, ki je tistega dne dostavljal poštne pošiljke, v svoji izjavi trdno navaja, prav tako tudi pismonoša, ki je občasno nadomeščal njegovo odsotnost, da navedenega priimka in imena ni bilo napisanega na hišnih predalčnikih, čeprav ste sedaj to napravili. Glede na navedena dejstva niste upravičeni do zneska odškodnine, ki ga navajate v dopisu." Z njihovimi ugotovitvami in zagotovili se Perc ne strinja in pravi, da je bil priimek na predalčniku tudi v času, ko bi moral dobiti pomembno pošto.

Zanimivo pa je tudi, da pri dostavljanju položnic niso imeli nikakršnih težav. Očitno pa je, da v tem primeru velja beseda pismonoše več kot beseda stranke. Dragica Sankovič, upravnica pošte Nove Jarše, se s tem ne strinja: "Jaz svojim ljudem zaupam, po drugi strani, pismonoša nima nikakršnega motiva, da pošte ne dostavi." Motiva najbrž res nimajo, kljub temu pa ljudje včasih grešimo, in takrat je napako treba priznati.