Nevarni dovozi za invalide

Lahko bi rekli, da je v Ljubljani kar dobro poskrbljeno za gibanje funkcionalno oviranih ljudi, vsaj kar se tiče odstranjevanja arhitektonskih ovir. Tako že imajo dvigala nekateri ljubljanski podhodi. Semaforji oddajajo zvočne signale, čeprav žal še zdaleč ne vsi. Poleg tega pa so mestne oblasti na prehode za pešce že pred časom vgradile posebne betonske dovoze, ki omogočajo lažji dostop osebam na invalidskem vozičku.

Zelo hvale vredna investicija pa bojda kljub dobrim namenom povzroča preglavice tistim, katerim je bila namenjena. Takšni dovozi so namreč preozki, njihov stranski rob pa je preoster in prestrm, kar pomeni, da se mora invalid z vozičkom obrniti za 90 stopinj, če hoče zapeljati na pločnik ali z njega.

Kjer pa prostora za vgraditev dovozov ni, so ti postavljeni kar po diagonali, tako da se invalid z njih lahko spusti le direktno na cesto. Obrnili smo se na Karla Pollaka, ki je v mestni upravi zaposlen na oddelku za urbanizem, ta pa nam je povedal, da takšne dovoze uporabljajo tudi drugod po svetu, o problematiki, povezani z njimi, pa ni seznanjen.

Ampak ta očitno obstaja. In ali je ne bi rešili že s tem, da bi bili dovozi večji in s tem bolj zaobljeni? "Idealno bi seveda bilo, če bi odstranili kar cel vogal pločnika, kar pa si lahko privoščijo le večja mesta." Problem naj bi bile torej finance. "Sicer pa so rešitve nastajale v sodelovanju z invalidi, s katerimi smo naredili obhode in skupaj naredili program." Dovozi, kot so, torej ne glede na pritožbe, ostajajo.

Zanimiv pa je tudi problem, na katerega so slepi in slabovidni naleteli na januarja odprti ljubljanski očesni kliniki. Čeprav v poslopje prihajajo v glavnem osebe z motnjami vida, so pri njegovem projektiranju pozabili ravno nanje. Na tleh hodnikov namreč skoraj ni reliefnih bordur, s pomočjo katerih bi lahko že s hojo prepoznali, v katerem prostoru so. Pa vendar - predstojnik klinike dr. Peter Dovšak nam je zatrdil, da bodo bordure vgradili, in to kmalu.

Slabovidni pogrešajo tudi oznake (ravne črte kontrastne barve), ki bi jim pomagale pri orientaciji na pločnikih, pri čemer dodajajo, da so jim nekoliko v pomoč rdeče kolesarske steze, v katere se je Ljubljana odela lani. Vendar so kolesarske steze namenjene videčim, slepi pa bodo morali očitno še počakati na svoj trenutek. Sicer pa je pomen oznak za tako ali drugače funkcionalno ovirane ljudi tudi v tem, da nekaterim olajšujejo življenje, druge pa osveščajo o tem, da smo si ljudje različni.