Kaj se je zgodilo z nageljni

Prvi maj, dan, ko si proletarci lahko privoščijo skodelico golaža, kozarec vina in z žuljavo roko pripet nagelj v gumbnici, je trenutno v fazi tranzicije.

Pri nas je pred desetimi leti praznik dela izgubil ideološki predznak in za hip se je zazdelo, da bo množično slavljenje zatonilo v zgodovinsko pozabo. Toda po letih suše se je spet vse obrnilo: prvomajski žur je očitno prerasel okvire ideologije in postal del nacionalne tradicije. Pač nekaj, kar obstaja, kar mora biti in se nihče več ne sprašuje, zakaj. Zdi se, da je proletarska zavest pri nas trenutno v stanju zimskega spanja.

Saj je res, da delavci vsakič, ko jih kaj vprašajo, malo pojamrajo nad svojim stanjem. Res je tudi, da sindikalisti počasi redefinirajo svojo podobo in se iz dajalcev ozimnice spreminjajo v organizatorje štrajkov. Ampak tista prva revolucionarna sila manjka enim in drugim. Letos je bilo morda za odtenek drugače, ker se je le nekaj dni prej zgodila rudniška nesreča in medije pahnila v pravo tekmovanje, kdo bo sedanjo delavsko zavest bolj približal zgodnjekapitalističnim miselnim vzorcem težkoindustrijskih garačev. Ne pozabimo - verigar je bil desetletja ikona jugo delavcev. In malo verjetno je, da bi to podobo v naslednjih desetih letih zamenjali z likom računalniškega programerja, ki se za mezdo udinja svetovni korporaciji.

In zaradi tega, ker je prvi maj pri nas le kres + golaž tradicija, smo spet izpadli iz svetovnega trenda. V svetu je prvi maj še kako nabit s pomenom. In to v dveh ideoloških polih: na Kubi in v Moskvi pri življenju ohranjajo staro komunistično pojmovanje razmerja delodajalec-delavec. V zahodni Evropi pa revolucija! Berlin, London, Pariz v ognju! Protesti proti sodobnemu kapitalizmu. Razbite izložbe, zažgani avtomobili, spopadi s policijo. Anarhisti proti globalizaciji, ki naj bi bila osrednji sovražnik sodobnega proletariata. Sicer se je dan pozneje izkazalo, da je bila večina protestnikov le kraval turistov - tako sedaj imenujejo potujoče antiglobalizatorske protestnike - toda vseeno je bila v zraku revolucija, vredna delavskega praznika.

Ok, priznamo, tudi pri nas smo imeli en mali anarhistični vložek. V televizijskem poročilu s kresovanja na Rožniku je nastopil tudi slovenski "anarho-kaot". Fante v rdeči majici se je precej opit drl, da tam doli na jasi je en sam gnil kapitalizem, ker je pivo po 350 sit. Revolucija!