21. 5. 2001 | Mladina 20
Partizani brez golaža
Mestna občina spet prihranila
Kje je golaž?
© dokumentacija Delo
Pred nekaj dnevi se je končal 45. pohod okoli Ljubljane, ki se ga je udeležilo več kot dvajset tisoč pohodnikov. Čeprav je celo pot, dolgo 35 kilometrov, prehodilo le 1200 najbolj zagrizenih pohodnikov, je bila sklepna prireditev dobro obiskana.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
21. 5. 2001 | Mladina 20
Kje je golaž?
© dokumentacija Delo
Pred nekaj dnevi se je končal 45. pohod okoli Ljubljane, ki se ga je udeležilo več kot dvajset tisoč pohodnikov. Čeprav je celo pot, dolgo 35 kilometrov, prehodilo le 1200 najbolj zagrizenih pohodnikov, je bila sklepna prireditev dobro obiskana.
Tradicionalni pohod se je namreč končal s kulturnim programom na ljubljanskem Prešernovem trgu. Na prireditvi je nastopalo več kot sto otrok s svojim programom. Največ navdušenja pa je med obiskovalci požel Partizanski pevski zbor. Ker je to spomin na neke partizanske čase, ker so bili tu prisotni tudi borci, je bilo logično pričakovanje, da se bodo udeleženci okrepčali z golažem, ki bi ga pripravili pripadniki slovenske vojske v poljski kuhinji. Pred obiskovalci pripravljen golaž bi jim potem zastonj delili. Strošek za 1500 porcij bi bil za mestno občino minimalen, približno 200 tisočakov.
Vendar se v današnjem času očitno ne spodobi zastonj deliti, zato so to idejo nekaj dni pred prireditvijo preprosto preklicali. Uradna razlaga naj bi bila, da je 1500 porcij premalo, da bi dobili vsi, zato ne bodo zastonj nič delili. Namesto tega je eden od sponzorjev pohoda, Pivovarna Tara, ki se je spomnimo po znamenitem oglasu za pivo celjski grof, na svojem prostoru, kjer so prodajali pijačo, prodajal tudi jedi z žara. Ob tem so zlobni jeziki že začeli namigovati, da je bil zastonj golaž preklican ravno zaradi tega, da bi se prodalo več čevapčičev. Tako naj bi se mesto oziroma Timing, ki je pohod organiziral, zahvalilo dobrodušnemu sponzorju. Zanimivo pa je, da pri Timingu niti ne vedo, da so se čevapčiči prodajali.