Ena riba ... xy tolarjev

Vsak lastnik lokala in restavracije ve, da mu tržna inšpekcija lahko vsak hip zagreni življenje z nenapovedanim obiskom. In včasih se zgodi, da je od dobre volje lastnika in inšpektorja odvisno, ali bo z lokalom vse ok, ali bo sledila kazen, ki jo lahko dobi tudi za dva milimetra premajhne črke na stenskem ceniku ali nečitljivo odtisnjen datum na pločevinki pijače kje v skladišču. So pa lokali, kjer celo naključni gost opazi nepravilnosti, za katere ve, da jih tržna inšpekcija kaznuje, pa se začuda to ne zgodi. Celo v stari Ljubljani so lokali, kjer na mizah ni cenikov.

Sploh so ceniki pogosto predmet nesoglasja med gostom in gostincem. Recimo v restavraciji se vam lahko zgodi, da je cena v jedilnem listu drugačna od cene, ki vam jo prinesejo na računu. Še posebno so za razliko v ceni primerne ribe, ki so že tako ali tako drage, tako da je obed z ribami v restavraciji vedno nekje med travmo in hazardom. V večini restavracij ribe zaračunajo po teži. V jedilnem listu denimo piše, da kilogram rib stane xy tolarjev. Vam pa ne prinesejo listka s tehtnice, s katerim bi vam pokazali, koliko je vredna vaša riba. Ne, tu gre za slepo zaupanje oštirju, in res ne vem, zakaj se nam pri ribah vedno zdi, da se nam na krožniku zdijo manjše, kot je trdil gostinec. Toda pri ribjem poslu so pogruntali še dodatno cenovno politiko.

Nedavno se je v zelo slavni ljubljanski gostilni zgodilo, da je gost naročil orado, za katero je v jedilnem listu pisalo, da stane 5900 tolarjev za kilogram. Natakar je vprašal, ali lahko prinese divjo, in gost je prikimal. Riba je bila bolj ribica, na računu pa je pisalo, da je bila vredna 8900 tolarjev. Natakar je razložil, da je tehtala 1,1 kilograma. Nova matematika: 1 x 5900 + 590 = 8745??? Natakar je končno razkril skrivnost izračuna cene ribe. "Ja, ta riba stane 7950 tolarjev kila, pa si izračunajte," je razložil natakar. A res? V ceniku je pisalo drugače. "Ja, to je posebna riba, ki je dražja," je spet razložil natakar. Prav, ampak zakaj pa nimate nikjer napisane cene za divje orade? "Ker jih nimamo vsak dan." Prav, zakaj pa nimate cene napisane na tabli s posebno dnevno ponudbo? Na to vprašanje natakar ni imel več odgovora - cena divje orade je v tej gostilni skrivnost do trenutka, ko gost dobi račun.

Prav malo verjetno pa je, da bi gostje po kosilu in reklamaciji računa takoj klicali tržno inšpekcijo in prijavili take primere. Morda pa bi, če bi končno postali tečni in zoprni potrošniki, ki težijo in nepravilnosti prijavljajo na inšpekcijo, tudi ribe v otmenih restavracijah tipa Kovač Tomačevo postale užitek.