Bicikli so naš adut

Najbolj razširjena bolezen slovenskih medijev je obsedenost z novicami o promociji. Vse je promocija države - kozolec v Charlesovem parku, štirje mrtvi v kaprunskem predoru, Zahovič v finalu evrolige, ekstremni letalci, ki letijo čez Sibirijo ... Skratka, karkoli se zgodi, vedno dobimo tudi informacijo o vplivu dogodka na prepoznavnost, promocijo Slovenije. Letos poleti pa bo to tako ali tako naj tema kislih kumaric: Bush & Putin je promocijski jackpot, ki zahteva resne analize. Ob tem se zdita dve etapi kolesarskega Gira le zadetek na vaški tomboli. Prvi primer nam je bil podarjen, za Giro pa so se morali naši lobisti potruditi.

Vrhovni promotor pri Giru je bil Jelko Kacin. In njegove izjave o pomembnosti Gira za promocijo so bile neverjeten produkt političnega marketinga: "Mislim, da bomo vsem Italijanom dopovedali, da se s kolesom da priti v nekaj urah iz Benetk do Ljubljane, da smo si blizu, da nam je usojeno, da smo v Evropski uniji čez nekaj mesecev, in to je tisto najbolj prepričljivo in nedvoumno sporočilo, ki ga dajemo." Italijani se verjetno z bicikli ne bi vozili niti do kraških gostiln. In potem še, kaj bo to naredilo za promocijo: "Tokrat kar dva dni, dvakrat po štiri ure neposrednega prenosa na RAI in Eurosportu." Nerodno pri tej promociji je bilo le to, da je bil prenos v zgodnjem popoldnevu, ko gledanost ni ravno največja. Še hujše je bilo, da Eurosport ni prenašal Gira, ampak pariški teniški turnir, kolesarstvo pa v posnetku ob desetih zvečer. Ob vsem tem se zdi, kot da je gostovanje italijanske dirke pri nas neverjeten precedens, ampak kaj, ko Giro vsako leto vsaj z eno etapo gostuje tudi v tujini, in kaj, ko je pri nas že bil.

Tako se kljub medijskem dopovedovanju, da je bilo to fino in fajn za Slovenijo, vse bolj zdi, da je bil Giro usmerjen v promocijo naših politikov: Kučan in Rupel na biciklu, Vika brez avtomobilov, Kacin slovenski Don King ...Zdi se, da je Giro za svojo promocijo najbolje izkoristila prav ljubljanska županja. Hkrati je bil v prestolnici tudi dan brez avtomobilov, kar je pomenilo, da je bilo mestno središče ves dan zaprto za promet. Ne samo v času dirke. V počastitev dneva kolesarjev so mestni veljaki šolam podarili 150 koles in 500 čelad. Domišljija brez meja. Ker smo dobrohotni, bi mestnim piarovcem svetovali, naj se v prihodnje tudi pri brezavtomobilskih akcijah zgledujejo po Italijanih: v vsakem njihovem mestu je ob takem dnevu na ulicah fešta, koncerti, teater, karkoli, samo da se dogaja, da meščani dobijo občutek, kaj bi pridobili, če bilo njihovo mesto brez avtomobilov. Ne pa, da prazne ulice le za nekaj hipov napolnijo kolesarji Gira, potem pa spet zasanjajo svojo provincialno praznino.