4. 6. 2001 | Mladina 22
Zakon samo črka na papirju
Sorodnih pravic v praksi še ni
Z novim Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah smo se tudi Slovenci prvič srečali s tako imenovanimi sorodnimi pravicami, med katere sodijo tudi pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov (nosilec zvoka, npr. CD, plošča, kaseta). Sorodna pravica pomeni nekakšno kompenzacijo izvajalcem za izgubljeni zaslužek.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
4. 6. 2001 | Mladina 22
Z novim Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah smo se tudi Slovenci prvič srečali s tako imenovanimi sorodnimi pravicami, med katere sodijo tudi pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov (nosilec zvoka, npr. CD, plošča, kaseta). Sorodna pravica pomeni nekakšno kompenzacijo izvajalcem za izgubljeni zaslužek.
Tako v tujini kot tudi pri nas je dolžan uporabnik, ki v javnosti predvaja posnete skladbe, plačati izvajalcem in proizvajalcem fonogramov nadomestilo za uporabo. Zato so nastale tako imenovane kolektivne organizacije, ki se ukvarjajo izključno z uveljavljanjem pravic. V Sloveniji bo za glasbene izvajalce in proizvajalce fonogramov njihove pravice uveljavljal Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije.
Kljub mnogim zapletom, ki so se dogajali od leta 1996, ko je zavod zaprosil za dovoljenje za delovanje, je zeleno luč dobil komaj novembra 2000. Vendar zavod še zmeraj ne deluje. Tokrat se je zataknilo pri določanju splošnih tarif, ki bi jih morali uporabniki plačevati. Po zakonu bi moral predložene tarife potrditi Urad za intelektualno lastnino, ki pa tega ni storil že več kot dve leti po predložitvi tarif. Zakaj? "V zakonu piše, da daje urad soglasje k tarifam, nikjer pa ne piše, kako se določa njihova višina. Če bi sprejeli predlagane tarife, bi praktično pomenilo, da uvajamo nekakšen kulturni davek. Mi zastopamo stališče, da morajo biti tarife stvar pogajanj med vsemi vpletenimi stranmi. Ko nam bo zavod prinesel en dogovor, eno pogodbo z vsemi vpletenimi stranmi, bo to za nas pomenilo pravo tarifo, ki bo potem prototip za pogajanja z ostalimi uporabniki," pravijo na uradu.
Dokler pa se ta dogovor ne doseže, bo situacija taka, da bodo izvajalci in proizvajalci fonogramov brez upravičenega zaslužka. Pojavlja se vprašanje, komu taka situacija najbolj ustreza. Ali je to 70 radijskih programov, 60 televizijskih programov, več kot 12.000 gostincev, 20.000 trgovin ..., ki sedaj sorodnih pravic ne plačujejo? Ali pa to ustreza ostalim organizacijam, kot sta SAZAS in ZAMP, ki zastopata avtorje glasbenih (SAZAS) oz. literarnih (ZAMP) del, ki svoje pravice že uveljavljata?
