Policijska zaseda

Bivši heroinski odvisniki morajo v vsakdanjem življenju nenehno prenašati stereotipne predznake in opazke o svoji nevarnosti in kriminalni dejavnosti. Namesto da bi jim pomagali kot ostalim bolnikom, se celo marsikateri zdravnik do njih obnaša kot do zadnjega izmečka. Zato niti ne preseneča, da so pred kratkim nekdanji odvisniki v Ljubljani, vključeni v metadonski program, morali podpisati izjavo, da se ne bodo zadrževali v okolici zdravstvenega doma in da bodo vanj vstopali skozi zadnja vrata, ker so preveč "odvratni", da bi se lahko kazali "normalnim" ljudem. Trenutno se tako zbirajo na severnem delu mesta Metelkove in sedaj lahko okoliški prebivalci končno argumentirano zatrjujejo javnosti, da se tam zbirajo le narkomani in podgane.

V zadnjem času pa naj bi na "paciente" prežali tudi vestni policisti. Kot trdijo "ozdravljeni džankiji", že od zgodnjih jutranjih ur v okolici bolnice stojita dva policista, vsak na svojem koncu. Eden opazuje, kdo pri zadnjih vratih zapusti ambulanto, in to sporoča drugemu, ki jih ustavlja na koncu ulice, če so se k zdravniku pripeljali z lastnim prevoznim sredstvom. Čudno naj bi bilo predvsem to, da policista nista pripadnika prometne, ampak navadne policije. Nadzor prometa pa praviloma izvajajo ravno prometniki. Odvisnike pošiljata na odvzem urina, kjer jim zdravniki nemudoma najdejo ostanke metadona. Kakopak. O etiki in moralnosti takšnega početja smo hoteli povprašati odgovorne na upravi uniformirane policije, vendar nam niso želeli odgovoriti. Mogoče bi bilo bolje, da se džankiji sploh ne bi zdravili, ampak bi kar doma počakali na dilerja. Prav tako smo jih hoteli vprašati, ali podobne akcije izvajajo tudi pred psihiatrično ustanovo v Polju ali morda pred Kliničnim centrom, saj se med vozniki znajde marsikdo, ki zaradi premočnih tabletk ne bi smel sesti za volan ali balanco. Pojasnila ni. Bolnikom pa odsvetujemo obisk zdravstvenih ustanov z lastnim prevozom, saj bodo prej ali slej morali presedlati na avtobus.