Grad, ki ga nihče noče

Častitljivo stari slovenski gradovi bi lahko bili turistični dragulji in ponos domačinov, žal pa ni vselej tako. Grad v Podčetrtku, katerega omet zaradi starosti ogroža sprehajalce, je bil zgrajen v srednjem veku. V 18. stoletju so ga prenovili in od takrat je grad okrašen s freskami. Te so imele neko vrednost, dokler streha še ni puščala in se strop ni podiral.

Vse do sredine 60. let je v večnadstropnem gradu živela oskrbniška družina Attemsov. Zatem je grad postal državno premoženje - last občine. Leta 1989 je nekdanja občina Šmarje pri Jelšah v okviru akcije "Iščemo dobrega gospodarja" prodala grad dvema lastnikoma, za katera se je pozneje izkazalo, da nista prav nič "dobra" in da v razpadajočo stavbo ne nameravata investirati.

"Eden od dveh lastnikov je, zaradi nevarnosti ob gradu in iz tega izhajajoče odgovornosti, že pokazal voljo, da bi grad prodal nazaj občini. Če bo občina kupila grad, pa se bo ponovno pojavilo vprašanje denacionalizacije. Družina Attems (prejšnji lastniki) lahko namreč zahteva vrnitev nekdanjega premoženja," pravi župan občine Podčetrtek Marjan Drofenik. Tudi če bo občina našla okrog 100 tisoč nemških mark (toliko je zahteval za grad eden od lastnikov) in se znebila denacionalizacijske zagate, kot pravi župan, bo morala prositi za pomoč pri postopku sanacije gradu, saj sredstev za prenovitev nima. Zastopnik družine Attems v Sloveniji, odvetnik Rok Fink, pa je izjavil, da družina Attems sicer uradno zahteva vračanje neupravičeno odvzetega premoženja, vendar je pripravljena popustiti v dobro gradu in ljudi, ki živijo v bližini.

Stanovalci, ki živijo zraven, menijo, da je stavba sicer nevarna, še bolj žalostno pa je, da propada lep kulturni spomenik: "Ko tujci vidijo grad od daleč, mislijo, da je nekaj posebnega. Ko pa pridejo gor, vidijo same razvaline. Sramotno!" Predstavnik ministrstva za kulturo Miloš Ekar je glede gradu izjavil, da "je ministrstvo načeloma zainteresirano za ohranjanje kulturnih spomenikov, navsezadnje je to tudi naša naloga. A ne moremo posegati v lastniško razmerje. Za stavbo odgovarjata lastnika, država pa lahko le sofinancira vzdrževanje gradu, če lastnik zaprosi za to". Predstavnik Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje Ivo Prodan misli, da je zavod sicer obvezan narediti načrt za sanacijo, "ampak do zdaj lastniki niso izkazali interesa in prosili za pomoč. Smo pa za pospešitev postopka reševanja lastniških težav, ker je grad pomemben kulturni spomenik, ki ga je vsekakor treba ohraniti". Kljub temu da se uradniki na videz zavzemajo za grad, ni nobeden naredil odločilnega koraka k reševanju ruševin v Podčetrtku. In tako kulturni spomenik skupaj s kulturnozgodovinsko pomembnimi elementi propada naprej.