2. 7. 2001 | Mladina 26
Zareze cenzure
Krščanski intelektualci ujeti v mreže nadškofovske palače
Revija Tretji dan je na začetku leta vabila k pisanju o klerikalizmu in antiklerikalizmu danes. V duhu strpnega dialoga in pluralizma mnenj so k sodelovanju povabili tudi docenta na Fakulteti za družbene vede dr. Marjana Smrketa. Dr. Smrke se je vabilu odzval in na dano temo spisal pol avtorske pole dolg spis. Sam je sebe in svoje pisanje razumel takole: nekdo naj bi zastopal antiklerikalni pol v odprti diskusiji. Napisanega teksta niso objavili.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
2. 7. 2001 | Mladina 26
Revija Tretji dan je na začetku leta vabila k pisanju o klerikalizmu in antiklerikalizmu danes. V duhu strpnega dialoga in pluralizma mnenj so k sodelovanju povabili tudi docenta na Fakulteti za družbene vede dr. Marjana Smrketa. Dr. Smrke se je vabilu odzval in na dano temo spisal pol avtorske pole dolg spis. Sam je sebe in svoje pisanje razumel takole: nekdo naj bi zastopal antiklerikalni pol v odprti diskusiji. Napisanega teksta niso objavili.
Dr. Smrke je na Katedri za teoretično sociologijo nosilec oz. sodeluje pri predmetih sociologija religije, primerjalna religiologija ter zgodovina sekularnega humanizma in kritika religije. Lahko bi rekli, da je pravzaprav "stručko" za temo, ki jo je razpisala revija Tretji dan.
Svojo odločitev so pri Tretjem dnevu zagovarjali z domnevno nesprejemljivostjo enega izmed poglavij. Ponudili so objavo preostalih štirih, petega pa naj bi Smrke v obliki javnega pisma poslal nadškofu Rodetu. Slednje je seveda nesmiselno, saj po dosedanjih izkušnjah nadškof na javna pisma ne odgovarja. Ker se avtor s prvim predlogom ni strinjal, so mu ponudili objavo skrajšane verzije. Za to cenzurno potegavščino je Smrke našel še manj razumevanja. "Počutim se izigranega," dodaja na kratko. Urednik Ivo Kerže je mnenja, da je Smrke namesto argumentov napadel osebe, kar pa da ne pritiče nivoju revije. Toda v primeru cerkve lahko kritika zadeva samo ljudi in ustanovo. Teološki spori družbeno niso pomembni.
Omenjena zgodba pa ni prvo Smrketovo srečanje s časopisi katoliške provenience. Potem ko so ga v reviji Družina ozmerjali za lažnivca, niso hoteli objaviti njegovega odgovora. S tem so po njegovem pokazali vso svojo nestrpnost, nedialoškost in nezmožnost pluralizma mnenj.
V članku, ki ga je Smrke oddal Tretjemu dnevu, jih je morda zmotilo tudi njegovo sklicevanje na sodobnega švicarskega teologa in znanega kritika cerkvene inštitucije Hansa Künga. Ta je med drugim izrazil zamisel, da bi cerkev demokratizirali tako, da bi laično katoliško občestvo volilo cerkveno vodstvo. RKC Künga seveda ne mara.
Mimogrede, šušlja se, da naj bi iz ozadja vrvice vlekel sam nadškof Rode, katerega agresivne izjave Smrke problematizira v članku.
