"Jaz ne grem več v rezanje!"

Mediji so eno izmed tistih polj človekovega delovanja, o katerem vsi vse vedo in so vsi eksperti. Prejšnji teden sta dva uporabnika medijev izvedla poglobljeni ekspertizi.

Začelo se je v ponedeljek, ko je na Studiu City gospod Ladislav Troha razlagal svoje videnje televizije in televizijskega poročanja: "Veste, ko boste vzeli posnetke iz arhivov, tudi na vaši televiziji. Zavrtite jih ljudem vse brez rezanja, pa me bodo dobro razumeli. Samo kaj se je tukaj dogajalo. Jaz govorim za televizijo pol ure, potem pa se naredi prispevek dve minuti, pa se zreže tisto ven, kar naj bi mi škodilo. Saj to je velika žalost." In dodal, da nastopa samo še v živo: "Jaz ne grem več v rezanje." Skratka, medijski ljudje smo spet packi. Če to izjavi nekdo, ki z mediji manipulira, bi njegovo izjavo že morali jemati resno, ne? Mislim, če človek intervju pogojuje z objavo literarno-esejističnih pisem predsedniku, potem že ve, kaj dela.

Skoraj podobno izjavo je dan potem dal Zmago Furlan, predsednik sekcije za prostocarinsko prodajo pri Gospodarski zbornici, ko je kot razlog za nepodpisanje dogovora o preoblikovanju PCP-jev navedel neprimerno poročanje novinarjev. Ja, prav ste prebrali - ne boljše razmere za delavce, večje odškodnine, daljše prehodno obdobje - za nepodpis je krivo poročanje medijev. Za 24 ur je celo izjavil, da če bodo objavili to, kar sedaj govori, bo podpisal. Za vse naj bi bila kriva nacionalna televizija, za katero je svojo odločitev razložil z izjavo: "Zato ker od vsega tega, kar smo se včeraj pogovarjali, ko sem dal izjavo, je v bistvo poročila prišlo samo eno nepomembno vprašanje, koliko ljudi bo ostalo brez dela."

Navajeni smo že, da so pritožbe nad mediji redni del desničarske agende, ki tako še vedno objokujejo dnevnik Slovenec, za katerega propad so seveda krive sile kontinuitete. Izjave Trohe in Furlana pa so skregane z vsako logiko medijske teorije in mejijo na navadno izsiljevanje - narava televizijskega medija je taka, da ne omogoča polurnih izjav, razen če gre za intervju. Ne gre. Zato bi vsi, ki pogosto dajejo izjave za televizijo, moral imeti vsaj osnovno medijsko znanje in bi morali biti sposobni srž svojih misli strniti v enominutni izjavi. A kaj, ko je lažje kot Kalimero ponavljati, da so nekompetentni in neprofesionalni novinarji in novinarke. Ja, seveda.