17. 7. 2001 | Mladina 28
Poceni nagrade
Rokometašice zavrnile državno nagrado
Zoran Janković, predsednik Rokometne zveze Slovenije in glavni mentor RK Krima, se je zaradi domnevnega mačehovskega odnosa države do evropskih klubskih prvakinj spet odločil za drastično potezo. Tokrat je za Jankovičev bes kriva borna nagrada ministrstva za šolstvo, šport in znanost. Zgolj 3,720.000 SIT. Kar je verjetno manj, kot je letni prejemek posamezne igralke. Pred dvema letoma, ko so bile krimovke zgolj druge v Evropi, pa so dobile 7,855.000 SIT. Janković se je državi zahvalil za borno pomoč, ki ne dosega niti polovice tiste izpred dveh let.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
17. 7. 2001 | Mladina 28
Zoran Janković, predsednik Rokometne zveze Slovenije in glavni mentor RK Krima, se je zaradi domnevnega mačehovskega odnosa države do evropskih klubskih prvakinj spet odločil za drastično potezo. Tokrat je za Jankovičev bes kriva borna nagrada ministrstva za šolstvo, šport in znanost. Zgolj 3,720.000 SIT. Kar je verjetno manj, kot je letni prejemek posamezne igralke. Pred dvema letoma, ko so bile krimovke zgolj druge v Evropi, pa so dobile 7,855.000 SIT. Janković se je državi zahvalil za borno pomoč, ki ne dosega niti polovice tiste izpred dveh let.
Leto 2001
Vendar je očitno spet kriva zgolj birokracija. Nagrajevanje športnikov iz proračunskih sredstev je zadeva pravilnika, ki je postal letos podzakonski akt, in tega se pač držijo. Prej je bil zgolj interni pravilnik in denar se ni delil tako striktno po pravilniku. Ta je res morebiti že malo zastarel ali pa se piscem ni sanjalo, da bodo naši športniki tudi kdaj v evropskem vrhu. Najbolj na udaru je bil državni sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport Drago Balent, ki pač pravi, da so zgolj spoštovali sprejeti pravilnik, sicer pa Krim lahko kandidira še za drug državni denar prek določenih nagrad.
Kljub vsemu so v preteklosti levji delež državnih nagrad za uspehe tako ali tako pridobili rokometaši. Balent pravi, da bo najbrž potrebno preoblikovanje uspešnih klubov v gospodarske družbe, saj ti praktično živijo zgolj od lastno prisluženega denarja in sponzorskih sredstev, denar pa nameniti amaterskim športnikom ali pa tistim res potrebnim najnujnejše finančne pomoči.
Državni denar oziroma nagrade so resnično obskurne v primerjavi s sredstvi, ki se obračajo v slovenskem vrhunskem športu. Proračun slovenskih rokometnih klubov naj bi lani znašal kar 15 milijonov mark, pri nogometu pa celo okoli 42 milijonov mark.
