Uničenje ob meji

Že petega julija je v hrvaški tovarni Suis, d. o. o, ki leži ducat metrov od meje na Kolpi, prišlo do eksplozije. V tovarni, ki med drugim pogodbeno sodeluje s hrvaškim obrambnim ministrstvom (ki se je od nesreče distanciralo), so se v kovinskem zabojniku vnele in eksplodirale kemične snovi. Pri izgorevanju je nastal oblak, ki ga je veter zanesel na slovensko stran, v obmejno naselje Orešje (pri Bizeljskem). Po pričanju domačina naj bi ga zaneslo kar nekaj kilometrov "v brege," do bizeljskega gradu.

Na Hrvaškem je dan po dogodku okoljevarstvena inšpekcija (okrepljena s predstavniki zavoda za toksikologijo ter obrambnega ministrstva) obiskala Klanjec, kjer je tovarna. Ob našem obisku smo opazili sicer nekaj ljudi znotraj ograje, podjetju pa je zdravstveno ministrstvo dan po nesreči prepovedalo nadaljnje obratovanje "do izpolnitve zakonskih obveznosti". Hrvaška zdravstvena ministrica Ana Stavljenić - Rukavina trdi, da "firma Suis ne obratuje že več kot šest mesecev" ter da je bil "premer onesnaženja okolice omejen, tako da ne moremo odgovoriti o kakršnem koli učinku na slovenski mejni pas".

Hrvaška stran nastalo škodo registrira zgolj "meter okoli zabojnika", na oni strani severne meje pa je situacija malce drugačna. Na posevkih, predvsem koruzi ter fižolu, so že s ceste vidne posledice padavin, ki jih je prineslo s hrvaške strani. Ljudje pa so ogorčeni nad ignoranco slovenske države, saj je od nesreče do odvzetja vzorcev za nadaljnjo analizo minilo deset dni. In do njega je prišlo šele po opozarjanju prizadetih mejašev.

Če je na hrvaški strani razumljiv interes, da v duhu objektivne odgovornosti zmanjša pomen in posledice nesreče, pa tega ne moremo trditi za domač državniški aparat. Vodja kmetijske inšpekcije Primož Marolt je ta teden izjavil, da so vzeli vzorce posevkov, ob času klicanja pa je bil nedosegljiv (enkrat na dopustu, drugič na službeni poti). Slovensko zunanje ministrstvo je šele 17. z noto zaprosilo sosede za vse informacije. Dejstvo, da je država reagirala deset dni po dogodku, ter domneva, da državljanov niso zavarovali, pa sta za obmejne prebivalce - v senci dogovarjanja premierov obeh držav o meji - zgolj potrditev tega, da se nanje že leta gleda predvsem s političnega, ne pa človeškega vidika.