Protipožarno svetišče

Na Sveti Trojici pri Postojni je včasih stala cerkev. Menda je bila zapuščena že v davnem 16. stoletju in je na prelomu 18. in 19. stoletja celo pogorela. Od takrat ni bila v uporabi. Pred desetimi leti pa se je pojavila zamisel, da bi na hribu spet opravljali cerkvene obrede. V ta namen je nastal odbor za obnovo svetišča.

Dela, razen čiščenja ruševin, niso preveč napredovala. A decembra lani je bila narejena cesta na Sveto Trojico, ki bo omogočala dovoz materiala za gradnjo in potem tudi pristop za vernike. Zanimivo pa je, da je cesta narejena brez kakršnihkoli dovoljenj in iz davkoplačevalskega denarja. Kako? Zavod za gozdove jo je plačal iz sklada za protipožarno zaščito, ker naj bi bila to protipožarna preseka in ne cesta. Razlika je v tem, da za protipožarno preseko niso potrebna nobena dovoljenja. Vendar je v predpisih zapisano tudi, da je protipožarna preseka lahko široka le tri metre, cesta na Sveto Trojico pa je široka tudi več kot štiri metre.

Jože Omerzu, gozdarski inšpektor, nam je povedal: "Cesta ustreza namenu, nisem pa meril, ali je res široka tri metre." Zanimivo je tudi, da je več kot sto metrov ceste do cerkve narejene mimo načrta za protipožarno preseko. "Cesta je nastala pod naslovom protipožarna preseka, ker za to niso potrebna nobena soglasja. Poleg tega bi morala potekati drugje, če bi hotela priti do požarno ogroženega območja, kjer je pred leti že bil velik požar," meni gozdarski inšpektor v pokoju Stanko Bele. V postojnski območni enoti zavoda za gozdove so drugačnega mnenja: "To ni gozdna cesta, ampak protipožarna preseka. Nikjer ni točno predpisano, da mora biti ta široka tri metre, temveč je rečeno, da mora biti prevozna za vsa gasilska vozila." Tudi o uporabnosti protipožarne preseke na tem območju imajo v zavodu drugačno mnenje: "To je požarno območje1. stopnje," je povedal vodja območne enote Anton Smrekar. Bele pa pravi: "Če bi hoteli po tej poti priti v središče požarne ogroženosti, bi potrebovali še šest do sedem kilometrov ceste." Sporno cesto si je ogledal tudi urbanistični inšpektor Filip Treven in ugotovil: "Po papirjih so delali požarno preseko, zato tega sploh nisem kontroliral, to je delo gozdarskega inšpektorja. Za tisti del, ki je nastal brez dovoljenja, pa še odkrivamo investitorja. Če ga ne bomo našli, bomo dali odločbo lastniku zemljišča." Povedal je še, da vrnitev v prvotno stanje ni mogoča, zato bo nekomu poleg kazni naložena tudi sanacija. Torej cesta ostaja. Tisto, kar inšpektorju ni uspelo v osmih mesecih, smo mi odkrili z enim samim telefonskim klicem. Poklicali smo Jožeta Žužka, člana odbora za obnovo svetišča, in ta je povedal: "Mi smo le popravili pot, ki je bila urejena že prej. To je za nas naredil buldožerist, ki je za zavod delal protipožarno preseko, in to zastonj."