Kdo bo zaščitil gledalce?

Če so komercialne televizije odvisne od trženja oglasnega prostora in če najdejo žrtve, ki so pripravljene oglaševati tudi med večnimi ponovitvami, je to njihova stvar. RTV Slovenija pa životari v glavnem na račun naročnikov.

S pomočjo tega denarja so pripravljeni, denimo minuli teden, že tretjič ponoviti isto oddajo Lingo, za športne dogodke, kot so nastopi slovenskih nogometnih predstavnikov v evropskih pokalih, ni denarja ali pa ni interesa, pa tudi pri aktualnem svetovnem prvenstvu v atletiki, ki se dogaja v kanadskem Edmontonu, poskrbijo, da gledalci, kljub kupljenim prenosom, gledamo le posnetke.

Nacionalne televizije jugovzhodno od nas (HRT) si takšnih podvigov ne privoščijo niti v sanjah, kljub temu da je v tistih krajih denarna suša precej večja. Naročniki RTV Slovenije pa so že tradicionalno trpežni in lahko požrejo vsakršno godljo, ki jo skuhajo na Kolodvorski, za vsak recept pa imajo nešteto izgovorov. Sanirajo, a ne? Prav zares so vodilni v glavnem na dopustih, v krajih, kjer večnega ponavljanja in TV prodaje in TV panorame (na srečo) niti ne vidijo.

In kaj glede na to, da naročnino vseeno morate plačevati, pravijo na Uradu za varstvo potrošnikov? O morebitnih prijavah na to temo ali ukrepih urada smo povprašali direktorico Vero Kozmik Vodušek, ki se je kot vodja Urada za žensko politiko večkrat povzdignila glas proti reklamnim akcijam, kot recimo znamenitemu faktorju zadnjic na jumbo plakatih. Povedala nam je, da urad doslej še ni prejel nobene prijave v zvezi s programom RTV Slovenije, vse kar so prejeli, je bilo v zvezi s kabelskimi operaterji in odklopi programov. Sicer pa naj bi varovalci potrošnikov kaj rekli na to temo v prihodnosti, predvsem zaradi čedalje večje komercializacije RTV Slovenije in problemov v zvezi z obveščenostjo gledalcev, saj se tovrstne oddaje vedno bolj krčijo.

Na drugi strani tudi ni bilo nič storjenega v zvezi z legalno precej dvomljivim pridobivanjem novih naročnikov s pomočjo baze podatkov slovenskih elektrodistributerjev. Še bolj nenavadno je, da je RTV-služba za obdelavo podatkov morala najeti zunanjega partnerja za organizacijo in optimalno izvedbo usklajevanja datotek sedanjih naročnikov z bazami podatkov o elektro odjemalcih ter vse, kar sodi zraven. Za to nalogo je bilo izbrano podjetje Laser computers, d. o. o., pojavile pa so se številne govorice, da podjetje ni bilo izbrano na javnem razpisu, da je v neposredni zvezi z vodjo projekta za pridobivanje novih naročnikov Markom Prpičem, da dobiva nagrado za nove naročnike ... Marko Prpič nam je zagotovil, da je bilo podjetje izbrano povsem legalno na javnem razpisu. Zanimivo pa je, da se je tako prvič kot na ponovljen razpis prijavil zgolj Laser computers. Ker je bil edini, je potem dobil posel, ki je po Prpičevih podatkih vreden 1,600.000 SIT mesečno. Zakaj pa tega dela ne opravlja kar naročniška služba, če jo RTV že ima? "Služba za RTV-prispevek ni sposobna - ne kadrovsko ne tehnično - opravljati svojega rednega dela in ob tem voditi tako zahteven projekt," se je glasil odgovor. Ob tem pa krožijo anekdote, kako je neki član Sveta RTV iskal že štiri mesece zaposlenega novinarja v naročniški službi (priboljške si služi z občasnimi kolumnami v enem izmed slovenskih tednikov), pa so tam prvič slišali zanj.