Avstrijci imajo prednost

V času, ko smo se Ljubljančani morali sprijazniti z lisičjim parkirnim redom, je vsaka novica o novi parkirni hiši še kako dobrodošla. Ena se nam obeta tudi na križišču Njegoševe in Bohoričeve ceste. Po idejnem načrtu naj bi jo gradilo podjetje Alslork, ki ga je ustanovil Rdeči križ Slovenije (RKS), skupaj z avstrijskim podjetjem Alpinebau. Zanimivo je, da ima v mešanem podjetju RKS le 20-odstotni delež, avstrijski vlagatelji pa imajo ves ostali del. Idejni načrt predvideva 900 parkirnih mest, naložba pa naj bi bila vredna več kot 30 milijonov nemških mark.

Zapleta pa se, ker prostorski akti niso usklajeni z izbrano razpisno rešitvijo, tako da jih morajo pred gradnjo še dopolniti. Investitorjem ni všeč s PUP-om dovoljena gradnja, zato poteka na Oddelku za urbanizem postopek njegovega spreminjanja. "Zdaj, ko se projekt približuje uresničitvi, smo ugotovili nekaj pomanjkljivosti, ki jih je treba pred začetkom gradnje odpraviti," je pred časom povedala namestnica načelnika v oddelku za urbanizem Marija Cerkvenik. Na oddelku za urbanizem pa so že naredili načrt: "Karta normativnih elementov se korigira tako, da se vzhodna gradbena linija pomakne za okoli 20 m proti vzhodu. Osnova za spremembo je bila prvonagrajena natečajna rešitev avtorja Lajovica."

Torej, upoštevali bodo investitorjevo željo. Z načrtovanimi rešitvami pa izdelovalec projektne naloge, ki je bila osnova za natečaj, Vlado Sekavčnik, ni zadovoljen: "Popolnoma nerazumljivo in špekulativno je, da parkirna hiša na že tako skrčenem funkcionalnem zemljišču ne izkorišča večjega števila kletnih etaž. Po drugi strani pa isti upravno-strokovni službi zahtevata po PUP-u gradnjo dodatnih kleti za garažiranje pri projektih Onkološkega inštituta, ORL-klinike, Nevrološke klinike in Pediatrične klinike. V tem primeru ob Kliničnem centru pa silijo v širino in višino." Poleg urbanističnih pomislekov pa so tudi vsebinski. Glavni in odgovorni projektant glavnih objektov Kliničnega centra Stanko Kristl opozarja, da predloženi projekt javne parkirne hiše nezakonito predvideva strokovno neutemeljene in obsežne spremembe na avtorsko zavarovanem zdravstvenem objektu. "Taka parkirna hiša bi spremenila sedaj jasni in prečiščeni prometni režim, ker uvaja nove prometne smeri ter meša poti urgentnih vozil s potmi pešcev. Nezdravstveni objekt prilašča že tako ali tako skrajno omejeno funkcionalno zemljišče do take mere, da ne omogoča njihovega predvidenega in nujnega razvoja. Namesto da bi želeno število parkirnih mest dosegli z gradnjo druge kleti, kar investitorji odklanjajo iz čisto komercialnih razlogov." Tudi načrtovani heliport po Kristlovih besedah ni optimalen: "Nameščanje heliporta na strehi parkirne hiše povzroča vrsto težav zaradi povezave z urgentnim blokom: dolge poti in križanje poti, dvakratno menjavo dvigal, nastanek tunela ob urgentnem uvozu. Bolje bi ga bilo postaviti v podaljšku sedanjega dovoznega objekta v urgentni blok, ob že obstoječih dvigalih." Kot vse kaže, imajo avstrijski investitorji med urbanisti prave prijatelje, saj bodo lahko z njihovo pomočjo zgradili parkirno hišo, ki bo za investitorja najcenejša (nad zemljo), drugi (z manj vplivnimi prijatelji) pa morajo na istem območju graditi dražje (pod zemljo).