Nova Sežana

Mesto Sežana se je že nekaj časa pripravljalo na korenite spremembe svojega funkcioniranja in videza. Tranzitni promet proti mejnemu prehodu Fernetiči, ki je do nedavna potekal skozi Sežano, je po gradnji avtocestne obvoznice in spornih posegov v prostor Partizanski cesti odvzel status "el passa". Zamisel za obnovo partizanke je pravzaprav prišla s strani urbanistične službe za časa županovanja gospoda Jogana. Zakon predpisuje, da je izvajalec dolžan poravnati vso škodo, ki jo naredi ob gradnji avtoceste, in tako je nastal kompromis, da bosta rekonstrukcijo in postavitev nove infrastrukture Partizanske ceste sofinancirali državna služba Dars in občina Sežana.

Ideja o obnovi Partizanke je po daljših mukah prepričevanja takratne mestne oblasti in države prodrla do naročila idejnega projekta, ki ga je izdelal takratni projektivni biro Kars, financirala občina Sežana, potrdil pa občinski svet. Izvedbo projektne dokumentacije je po prenehanju delovanja projektivnega sežanskega biroja Kars prevzel IBT s svojimi podizvajalci.

Idejni projekt je zaradi razbremenitve prometa predvidel zožitve cestnega profila na 6,60 m, spustitev nivelete na enoten prostor in ureditev treh mestnih trgov: kolodvorski trg, trg pred pošto in trg pred stavbo občine. S to in širšo urbanistično problematiko se je že leta 1996 ukvarjala tudi arhitekturno-urbanistična delavnica in rezultate predstavila v zaključnem katalogu. Pred letom dni pa je občina Sežana financirala arhitekturno delavnico na temo ureditve treh istih trgov, ki so bili ravno tako predstavljeni v Kulturnem domu Srečka Kosovela.

Partizanko so začeli obnavljati (SCT, Primorje in Kraški zidar) iz smeri mejnega prehoda proti vzhodu in najprej smo s težkim srcem sprejeli rušitev oblikovno kvalitetne modernistične bencinske črpalke arhitekta Gvardjančiča. Pač, zaradi izpeljave nove ceste je kljub predlogom in zavzemanjem za ohranitev morala pasti; kolodvorski trg pa je zaradi trenutne gradnje avtobusne postaje ostal pozabljen. Ko se je gradbišče pomikalo proti središču mesta in obtičalo pred stavbo Starega gradu, je bilo vendarle še nekaj upanja, da bo mesto Sežana z obnovo partizanke pridobilo kakovostno oblikovano središče. In vendar je rezultat "urejanja" kaotično prometno vijuganje med ozelenelimi otočki, parkirnimi mesti in različnimi nivoji pločnikov, ki vse prej kot po kakovostni mestni ureditvi spominjajo na amatersko urejeno pokopališče.

Danes dobiva obnova partizanke svoj epilog. Gradbišče trenutno aktivno deluje pred občinsko stavbo, kjer je, kot kaže, že zamujena priložnost ureditve trga, ki povezuje staro vas in znameniti botanični park. Da je paradoks še toliko večji, se to dogaja prav pred stavbo občine Sežana, ki je zapisana med spomenike slovenske moderne arhitekturne.

Razlog, zakaj si je mesto Sežana zapravilo enkratno priložnost za kakovostno mestno ureditev, pa lahko najdemo tako pri (ne)odgovornosti mestne oblasti kot pri neupoštevanju idejnega projekta, financiranega s strani sežanske občine.