Ažurni učbeniki

V poznih avgustovskih dnevnih zavlada prava evforija po knjigarnah zaradi bližajočega se novega šolskega leta. Založniki učbenikov si manejo roke zaradi dobičkov, saj kompleti vseh učbenikov dosegajo cene od 40.000 tolarjev navzgor. Takšnega dobička kot z učbeniki z literarnim založništvom nikakor ne morejo ustvariti. Toda če je literarno založništvo pač stvar trga - če je uspešnica, se kupuje, če je zanič, ostane na policah -, so učbeniki nujni za šolajočo se mladino. In kaj je lepšega kot neprestano izdajati eno in isto stvar in z njo lepo zaslužiti.

Zato ni čudna jeza staršev šoloobveznih otrok, ko prelistajo učbenike svojih otrok in ugotovijo, da jih niso ažurirali že vrsto let. Eden od primerov je najnovejši delovni zvezek za tretji razred Dober dan, Zemlja 3, kjer so stari zemljevidi Slovenije, kjer je edina avtocesta tista med Ljubljano in Razdrtim, ali pa je polno starinskih fotografij našega glavnega mesta, ki ima še vedno stare ulice, kot so Trg revolucije, Titova cesta, cesta VII. korpusa ...

To seveda najbrž ni edini tovrstni blesteči primer, zanimivo pa je, da nihče od učiteljev še ni dvignil glasu. Kaj si o tem mislijo na ministrstvu za šolstvo? Tam so nas poučili, da je za učbenike pristojen strokovni svet (v tem primeru Strokovni svet RS za splošno izobraževanje), ki imenuje komisijo za učbenike, ki (8. člen) vodi postopek potrjevanja učnih gradiv. Komisija prek razširjenih programskih oziroma predmetnih skupin ugotavlja, ali je učno gradivo za posamezen predmet skladno s cilji, vsebinami in standardi znanja, opredeljenimi v učnem načrtu oziroma katalogu znanja. Odobreni učbeniki dobijo licenco za 5 let, omenjeni (gre za deveto izdajo) pa je zeleno luč dobil 1999!. Kako potemtakem poteka delo tovrstne komisije, si lahko samo predstavljamo. Sicer pa so nam na Zavodu za šolstvo povedali, da se lahko starši v takšnih primerih pritožijo na Inšpektorat RS za šolstvo.