Direktor, ki je tudi režiser

Film Kruh in mleko Jana Cvitkoviča, ki se je na beneškem filmskem festivalu okitil z zlatim levom prihodnosti, je postal ponos slovenske kinematografije. Tudi za Filmski sklad in njegovega direktorja Filipa Robarja Dorina, ki je sprva oporekal, da bi Cvitkovič nagrajeni film iz kratkega raztegnil v celovečerec. Menda naj bi bila zgodba dobra le za petnajst minut, sredstva za raztegovanje pa bi od sklada dobil le, če bi se izkazal za uspešnega. Koliko denarja in komu denar?

O razdeljevanju sredstev so imeli pripombe tako mladi filmski ustvarjalci z AGRFT-ja kot tudi Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev, ki si prizadeva za novi in boljši zakon o Filmskem skladu. Po preoblikovanju slednjega v javni sklad je ostal brez upravnega odbora, tako da o razdelitvi sredstev praktično odloča le direktor sklada. Neposrednega vpliva na njegove odločitve tako rekoč ni več. Zanimivo pa je, da je bil direktor filmskega sklada Robar Dorin do nedavna tudi direktor lastnega podjetja Filmal Pro. To podjetje je bilo namreč po podatkih iz letošnjega Uradnega lista št. 39 izbrisano iz sodnega registra. Robar Dorin nam je na vprašanje, kako ima lahko še poleg direktorske funkcije v skladu še lastno filmsko podjetje, kar je verjetno v navzkrižju z njegovo funkcijo, odvrnil, da je bilo podjetje v stanju otrplosti in da ga je vzdrževal z minimalnimi knjigovodskimi vložki, ki so potrebni denimo za poročila o poslovanju. Bil pa je močno presenečen ob informacijo o izbrisu, saj naj ne bi dobil nobene sodne odločbe.

Še bolj kot direktorovanje podjetju, tudi če je to v mirovanju, pa je sporna njegova scenaristična in režiserska dejavnost v času , ko opravlja funkcijo direktorja sklada. Za RTV Slovenijo, ki je v bistvu stalni partner filmskega sklada pri snemanju večine slovenskih filmskih projektov, je posnel dva televizijska porteta. Portret o pesniku Milanu Jesihu je končal v času začetka njegovega direktorovanja skladu, kjer je nastopil v začetku leta 1998, projekt portret plesalke Ksenije Hribar pa se je ustvarjal od 1997 do 2000 za redakcijo glasbenih in baletnih programov.

Robar Dorin pravi, da ga funkcija direktorja sklada ne ovira pri snemanju amaterskih kot tudi filmov za RTV Slovenijo, saj ti niso financirani od sklada in torej ne gre za prekrivanje interesov. Poleg tega pa je tudi preveč zaseden z delom pri skladu in nima časa za kakršnekoli morebitne nove projekte. RTV SLO je edina sredstva iz filmskega sklada dobila za svojo nacionalni megaprojekt Prešeren. Toda ali gre pri razlagi, da direktor filmskega sklada lahko ustvarja za kogarkoli hoče, če le ni financiran s strani sklada, zgolj za Dorinovo subjektivno mnenje? Pogodba o zaposlitvi direktorja Filmskega sklada namreč določa, da "med trajanjem mandata direktor ne sme za svoj ali tuj račun brez soglasja Upravnega odbora sklada opravljati del in sklepati poslov, ki sodijo v delovno področje ali dejavnost sklada, če bi to lahko vplivalo na interese sklada. Če direktor ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, stori hujšo kršitev delovne obveznosti, za katero Upravni odbor, v skladu s splošnim aktom sklada, izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja". Delo za RTV pa najbrž vseeno sodi v delovno področje sklada, saj RTV sodeluje pri sofinanciranju večine projektov, v filmih, ki dobijo podporo sklada, pa včasih celo nastopijo vodilni na RTV-ju. Ali so v ozadju kakšne kompenzacije, lahko samo manipuliramo. Vsekakor pa bi direktor lahko zaprosil za soglasje upravni odbor oziroma nadzorni svet, ki je nastal ob preoblikovanju v javni sklad. O soglasju ali celo snemanju kakega dokumentarca člani bivšega upravnega odbora ne vedo čisto nič.