1. 10. 2001 | Mladina 39
Modne zapovedi nogometnih klubov...
ali globalizacija športnih dresov
Vroča majčka
© Marko Jamnik
Večina slovenskih nogometnih klubov bolj ali manj životari in so precej srečni, če naletijo na kakšnega altruističnega donatorja, ki jim zastonj ponudi dobavo športnih dresov ali pa vsaj nekaj kompletov. Spomnimo se samo agonije z dresi nogometašev Olimpije, ki so jim po prekinitvi sponzorskih odnosov morali zamenjati drese. Igrali so v različnih kombinacijah dresov, ki jim je bila skupna zgolj zelena barva. Podobna zgodba je z reprezentanco, le da tam računajo, da jim bo kdo poleg dresov primaknil še manjšo vsotico denarja. Veliko boljše bo, če se bodo naši uvrstili na svetovno prvenstvo. Potem se bo našel kakšne sponzor tipa Adidas, ki je pred evropskih prvenstvom prodal kar nekaj dresov slovenske reprezentance. Sedaj za najbolj vroč dres v Sloveniji velja Olimpijin Kelmejev dres s Cimetovo14 na hrbtu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
1. 10. 2001 | Mladina 39
Vroča majčka
© Marko Jamnik
Večina slovenskih nogometnih klubov bolj ali manj životari in so precej srečni, če naletijo na kakšnega altruističnega donatorja, ki jim zastonj ponudi dobavo športnih dresov ali pa vsaj nekaj kompletov. Spomnimo se samo agonije z dresi nogometašev Olimpije, ki so jim po prekinitvi sponzorskih odnosov morali zamenjati drese. Igrali so v različnih kombinacijah dresov, ki jim je bila skupna zgolj zelena barva. Podobna zgodba je z reprezentanco, le da tam računajo, da jim bo kdo poleg dresov primaknil še manjšo vsotico denarja. Veliko boljše bo, če se bodo naši uvrstili na svetovno prvenstvo. Potem se bo našel kakšne sponzor tipa Adidas, ki je pred evropskih prvenstvom prodal kar nekaj dresov slovenske reprezentance. Sedaj za najbolj vroč dres v Sloveniji velja Olimpijin Kelmejev dres s Cimetovo14 na hrbtu.
Posel z dresi je namreč ogromen, služijo pa na eni strani klubi in reprezentance, na drugi pa tudi proizvajalci športne opreme. Najbolj priljubljeni klubi in reprezentance so zagotovo terna, v katero je treba veliko vložiti. Zato pa si proizvajalci izmišljajo vsako leto nove dizajne dresov, ki jih goreči privrženci nujno morajo imeti, če nočejo izpasti kot bedniki. Valencia, ki jo oblači Nike, ima celo paleto dresov v različnih kombinacijah zaščitnih klubskih barv, Kappa pa je denimo že zdizajnirala novi dres "za osvojitev Evrope". Manchester United menja Umbrove drese že tako ali tako vsako leto, letos pa je svojim privržencem, ki jih je menda največ na svetu, vrgel novo vabo. Posebno kolekcijo jubilejnih dresov v zlati (slednja je bojda že razprodana) in srebrni barvi. Največji angleški klub bo v letošnji sezoni praznoval stoletnico.
Glavni krivec za prestižni marketinški boj je Nike. Do svetovnega prvenstva v ZDA sta za reprezentančne kot tudi klubske drese skrbela Puma in Adidas in še nekatere bolj ali manj lokalne znamke. Toda tedaj je posel zavohal Nike, ki je najprej podpisal osemletno 120 milijonov dolarjev vredno pogodbo z reprezentanco ZDA in nato še 10-letno 200 milijonov vredno pogodbo z Brazilijo. Največji Nikov zalogaj pa naj bi bil prav Manchester United, vendar je bilo v igri vseeno preveč denarja. Za 15 let skoraj 600 milijonov dolarjev. Vložek je bil le previsok in Manchester je ostal pri Umbru. Z najmanjšim vložkom se je med velike zavihtela Kappa. Ta je investirala majhen denar v jamajško nogometno reprezentanco, na SP 1998 pa prodala skoraj 100.000 dresov reagee boysov. Sedaj sta njena aduta Roma in Azzuri. Najmočnejša glede dresov sta še vedno Adidas s Francozi, Nemci, Španci, Turki, Bayernom, Milanom, Realom, Ajaxom in Nike z Brazilijo, Interjem, Barcelono, Valencio, Arsenalom. Pri le adutu ali dveh so ostali Lotto pri Juventusu in Galatasarayju, Reebok pri Liverpoolu in Argentini, Puma pa pri Laziu. Slednja je za zvestobo do leta 2005 plačala 30 milijonov evrov.