1. 10. 2001 | Mladina 39
Nova pravila
Nadarjeni v luči afere Rogelj
Matjaž Rogelj
© dokumentacija Delo
Ob aferi, ki jo je pred meseci zakuhal "računalniški prvak" Matjaž Rogelj, so na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ) obljubili, da bodo pripravili poseben pravilnik, ki bo določal, kdo je dovolj nadarjen za pridobitev denarnih sredstev iz državnega žepa. Ko so kmalu ugotovili, da nadarjenost ni merljiva v otipljivih količinskih enotah, so si premislili. A javno obljubo je bilo treba izpolniti, čeprav je celo ministrica dr. Lucija Čok ob tem izjavila, da se ji zdi uvajanje drastičnih sprememb tvegano: "Seveda se lahko zgodi, da se bo na ministrstvu našel kakšen nižji uradnik, ki pravilnika ne bo spoštoval, kar pomeni, da bo komu mogoče pogledal skozi prste. Toda še bolj nevarno se mi zdi dejstvo, da bi se pravilnika držali do zadnje črte, do zadnje pike, do zadnje potankosti. To se mi zdi še bolj nevarno! Nadarjeni včasih potrebujejo denar takoj, mi bomo pa z nekimi postopki zavlačevali, kar se mi ne zdi v redu. Zato zdaj menim, da novega pravilnika ne potrebujemo. Vse, kar potrebujemo, je novo poglavje v že obstoječem pravilniku o študijskih pomočeh." Slednji že ureja načrtovanje in dodeljevanje študijskih pomoči za potrebe zaposlovanja strokovnih delavcev v javnih vrtcih in šolah ter visokošolskih zavodih. Oktobra pa bomo s posebnim aneksom dobili še pravilnik o dodeljevanju študijskih pomoči za mladino. Ta se bo ubadal s prošnjami nadarjenih šolarjev. Ali bo učinkovit, bo pokazal čas ... Po eni strani bo prenovljeni pravilnik zagotovo poglobil komunikacijsko barikado med MŠZŠ in prosilci sredstev, po drugi strani pa je jasno, da se "afera Rogelj" več ne sme ponoviti. "A kdo smo mi, da bi merili, da bi ocenjevali nadarjenost? Šole so s svojimi programi tiste, ki lahko spodbujajo razvoj sposobnosti, mi pa moramo z zakonodajo predvsem zagotoviti kakovostno izobrazbo vsem otrokom," poudarja Čokova, ki se ji zdijo vprašljivi tudi testi za merjenje nadarjenosti Zoisovih štipendistov. Sicer naj bi bilo v najslabšem položaju ravno računalničarji in glasbeni ter plesni talenti, med bolj "srečne" pa naj bi sodili mladi športniki, verjetno zato, ker jih je najlažje izmeriti. Po zadnjih podatkih je financiranje nadarjenih v minulih treh letih MŠZŠ stalo čez pet milijard tolarjev (in to brez trinajstih Rogljevih milijonov). Vsota je relativna - tisti, ki so dobili del pogače, menijo, da je premajhna, ostalim se zdi veliko - zanimivo pa je, da na ministrstvu nimajo evidence, ki bi dokazovala, kako uspešno je bilo pet milijard porabljenih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
