1. 10. 2001 | Mladina 39
Izviren organizacijski prijem
Balinarsko svetovno prvenstvo "po gorenjsko"
V Sloveniji imamo trenutno 195 klubov, ki tekmujejo od super lige pa do regionalnih lig v posameznih podzvezah, veliko je tudi tekmovanj na občinski ravni, na katerih se lahko merijo tudi neregistrirani klubi. Organizacija svetovnega prvenstva, ki se je prejšnji teden končalo v Kranju, je bila dolgoletna želja naše krovne balinarske organizacije in hkrati tudi primerna počastitev 50-letnice Balinarske zveze Slovenije. Piko na i uspešni organizaciji je postavil Ločan Damijan Sofronievski, ki je postal svetovni prvak v natančnem izbijanju in še dodatno potrdil, da sodimo Slovenci v tem športu v svetovni vrh.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
1. 10. 2001 | Mladina 39
V Sloveniji imamo trenutno 195 klubov, ki tekmujejo od super lige pa do regionalnih lig v posameznih podzvezah, veliko je tudi tekmovanj na občinski ravni, na katerih se lahko merijo tudi neregistrirani klubi. Organizacija svetovnega prvenstva, ki se je prejšnji teden končalo v Kranju, je bila dolgoletna želja naše krovne balinarske organizacije in hkrati tudi primerna počastitev 50-letnice Balinarske zveze Slovenije. Piko na i uspešni organizaciji je postavil Ločan Damijan Sofronievski, ki je postal svetovni prvak v natančnem izbijanju in še dodatno potrdil, da sodimo Slovenci v tem športu v svetovni vrh.
Prireditev, kot je svetovno prvenstvo, je seveda velik finančni zalogaj, ki pa so se ga balinarji lotili na zelo izviren način. Na skupščini BZS pred štirimi leti so namreč sprejeli sklep, da mora vsak klub v blagajno zveze za izvedbo svetovnega prvenstva prispevati sto nemških mark letno. Odločitev naj bi bila sprejeta s preglasovanjem, saj se nekateri s tem niso strinjali. "Plačevati smo morali proti svoji volji," pravi eden od balinarskih delavcev s primorskega konca. Za nameček je bila za izvajanje tega sklepa pooblaščena vsaka območna zveza, s pooblastilom, da neplačnike izključi iz ligaškega tekmovanja. Popolnoma jasno je, da je bil letni prispevek v višini dobrih desetih jurjev za velike klube neznaten zalogaj, povem drugače pa so to nalogo vzeli nižjeligaši, ali če hočete vaški klubi, ki delujejo povsem amatersko in se preživljajo skoraj izključno z lastnimi prispevki. "Sto mark res ni veliko, ampak ne zdi se nam prav, da smo iz lastnih žepov prispevali za svetovno prvenstvo," pravijo v enem od klubov iz province.
Seveda smo želeli dobiti tudi uradne podatke. Profesionalni tajnik BZS Andrej Pelc je bil najprej začuden, zakaj nas sploh to zanima, potem pa nas je napotil k predsedniku Jožetu Rebcu, ki je tudi župan občine Radovljica. "Želeli smo, da bi bilo to prvenstvo vseh slovenskih klubov, in mislim, da smo prva športna panoga, ki je na tak način zbirala sredstva," pravi predsednik BZS in hkrati ponuja drugačne informacije, kot smo jih dobili v bazi: "Nismo naleteli na nasprotovanje našemu predlogu." Glede številk pa: "Na ta način smo zbrali 6,800.000 tolarjev, celoten proračun prvenstva pa znaša okrog 42 milijonov."
