22. 10. 2001 | Mladina 42
Nepotrebni intervju
Čuvao sam Miloševića, dnevnik iz ćelije broj 1121
Knjižni hit?
Nekaj dni po predaji Slobodana Miloševića haaškemu sodišču je v Beogradu izšla knjiga, ki jo je o Miloševićevih dnevih v zaporu napisal sam upravnik okrožnega zapora v Beogradu Dragiša Blanuša. To, kar bi ne glede na mnenje o politiki bivšega predsednika Srbije in ZR Jugoslavije povsod veljalo za poseg v intimno sfero zapornika, se je tako v obliki 208 strani debele knjige z naslovom "Pazil sem Miloševića" (Čuvao sam Miloševića, dnevnik iz ćelije broj 1121) in v nakladi 5000 izvodov znašlo na knjižnih policah jugoslovanskih knjigarn.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
22. 10. 2001 | Mladina 42
Knjižni hit?
Nekaj dni po predaji Slobodana Miloševića haaškemu sodišču je v Beogradu izšla knjiga, ki jo je o Miloševićevih dnevih v zaporu napisal sam upravnik okrožnega zapora v Beogradu Dragiša Blanuša. To, kar bi ne glede na mnenje o politiki bivšega predsednika Srbije in ZR Jugoslavije povsod veljalo za poseg v intimno sfero zapornika, se je tako v obliki 208 strani debele knjige z naslovom "Pazil sem Miloševića" (Čuvao sam Miloševića, dnevnik iz ćelije broj 1121) in v nakladi 5000 izvodov znašlo na knjižnih policah jugoslovanskih knjigarn.
V knjigi - ki so jo kritiki raztrgali, Miloševićevi odvetniki pa vložili obtožnice - je najti vse, kar so budne oči in kamere upravnika in njegovih stražarjev opazile v času skoraj trimesečnega Miloševićevega domovanja v celici centralnega zapora. Tu so njegove zaporniške fotografije (z zaporedno številko FB CZ 101980, z vseh treh profilov), odtisi prstov in dlani, zdravstveni kartoni, slike nepospravljene Miloševićeve celice, rokopis Miloševićeve pritožbe na sklep o priporu, fotografija Miloševića na sprehodu v zaporniškem dvorišču, fotografija haaške obtožnice, zataknjene za rešetke celice.
Iz beležk Blanuševih pogovorov z bivšim predsednikom pa je razvidno marsikaj. "Če bi me zaprli Šiptarji ali Nemci, mi ne bi bilo hudo, toda moji Srbi!" je Milošević vzkliknil šesti dan svojega bivanja v zaporu.
Šestindvajsetega junija je Slobo upravniku zapora ob čašici viljamovke priznal tudi svoje grehe. "Prav imate, naredil sem napako ..." je odgovoril na pripombo, da bi se moral umakniti s funkcije, ko je bil še na vrhuncu popularnosti.
V knjigi Milošević omenja tudi Mladino: "Marija mu je povedala, da je dala intervju slovenskemu časopisu Mladina, spraševali so jo o njenem osebnem življenju, vendar ni odgovarjala na nobeno vprašanje politične narave," je Blanuša 15. maja opisal pogovor med Miloševićem in njegovo hčerko Marijo. Dan pozneje je zapisano, da sta zakonca Milošević skupaj sklenila, da je bil Marijin pogovor za Mladino in beograjsko Vreme "nepotreben". Oba sta bila zelo jezna na Marijo zaradi intervjuja, iz katerega se je dalo jasno razbrati, da Marija ni v ravno najboljših odnosih s svojo materjo Mirjano.
Ko ga je odvetnik Toma Fila opozoril, da so mu uradniki prinesli haaško obtožnico, se je Milošević odzval v znanem stilu: "Tega dreka se ne bom niti dotaknil!" Ko je zapustil sobo, so za Miloševićem ostali plastični copati, aparat za merjenje pritiska, štiri škatle cigaret znamke Davidoff (in ne škatla Drine brez filtra, kot so poročali mediji), rentgenski posnetek njegove čeljusti, haaška obtožnica in nekaj oblek.
Zgodba upravnika zapora ima tudi svoj epilog - Dragiša Blanuša je bil zaradi objave knjige in zlorabe državnih dokumentov v zasebne namene "kaznovan" - premeščen je na novo dolžnost v srbskem ministrstvu za pravosodje.