Kanibal iz Wisconsina

Kaj imajo skupnega filmi Psiho, Teksaški masaker z motorno žago in Ko jagenjčki obmolknejo, katerega nadaljevanje z naslovom Hannibal pravkar otipava možgane slovenske publike? Navdahnil jih je isti človek, Edward Theodore Gein, spokojni farmar iz okolice mesteca Plainfield, v prostem času amaterski body artist, ki je za dekoracijo stanovanja uporabljal izključno kose ženskih teles, obleke pa si je šival iz njihove kože.

Ko je lokalni šerif 16. novembra 1957 med iskanjem pogrešane prodajalke Bernice Worden vstopil v Geinov "atelje", je imel kaj videti. Gospo Worden je našel na razpelu. Golo, obglavljeno, z razsutim drobovjem in napol odrto. V policijskem zapisniku piše, da so našli vse manjkajoče anatomske dele razen jeter, ki jih je Ed že použil. Sklep: "divjačina", s katero je Ed občasno pogostil sebe in prijatelje, očitno ni prišla iz bližnje hoste.

Geinov dom je bil absurdni muzej grozot. Policija je odkrila devet mask iz človeške kože, devet obrazov, ki jih je Ed dobesedno olupil s trupel in natlačil s papirjem, da bi obdržali prvotno obliko. Stole, tapecirane z enakim materialom. Žaluzije, ovešene z ženskimi ustnicami. Štiri preparirane človeške nosove. Pas za hlače, ozaljšan s sedemnajstimi prsnimi bradavicami. Zbirko lobanj, prežaganih nad obrvmi in predelanih v sklede za juho. Šest izrezanih vagin, konzerviranih v soli. Predpasnik iz ženskih trebuhov. In srce gospe Worden v ponvi na štedilniku. Ženske, ki jih ni fental sam, je poiskal na pokopališču. Zadeva je bila preveč monstruozna, da bi si o njej upali razpisati časniki, Ed Gein pa na licu mesta spoznan za preveč norega, da bi ga scvrli na električnem stolu. Zaprli so ga na psihiatrični oddelek državne bolnišnice in po besedah osebja z njim vse do konca ni bilo niti najmanjših težev. Bil je vzoren pacient.

"To je dobra bolnišnica," je povedal. "Ljudje lepo ravnajo z mano, čeprav so mnogi med njimi malo moteni." Leta 1984 je umrl, star 77 let. Robert Bloch, avtor romana Psiho, po katerem je Hitchcock posnel istoimeni film, je na osnovi dosjeja Gein kreiral tako Normana Batesa kot lik Normanove matere. Augusta Gein je namreč svojega sina Eddieja nenormalno crkljala ter hkrati s trdo roko vzgajala v duhu Knjige razodetja, v strahu pred večnim prekletstvom, plameni pekla, grešnim mesom in babilonsko vlačugo. Tobe Hooper, režiser Teksaškega masakra, je sprva mislil, da je Ed Gein le bavbav iz skavtskih zgodbic; ovekovečil ga je v Leatherfaceu, pobesnelem debilu z motorko in masko iz človeške kože. Najbolj temeljito pa se je primera lotil Thomas Harris, avtor Jagenjčkov, ki je Eda Geina razcepil na hiperinteligentnega Hannibala Lecterja in psihotičnega transseksualca z vzdevkom Buffalo Bill, ki odira mlade punce. Tudi Ed Gein naj bi nekoč za šankom vprašal zdrave kmečke fante iz Wisconsina, ali so kdaj razmišljali o spremembi spola.