Zdaj ga vidiš, zdaj ga ne

Medtem ko obrambni minister Anton Grizold guba čelo zaradi pičlih proračunskih sredstev, ki jih še dodatno najeda nakup luksuznega reaktivca za prevoz ranjencev, se njegovi kolegi onkraj oceana po zaslugi

aktualne družbenopolitične situacije dobesedno kopajo v denarju. Kongres v navezi z ameriškimi zračnimi silami ravnokar snuje utemeljitev za financiranje novih 42 letal tipa B-2 "stealth". Gre seveda za čudo ameriške vojaške industrije, razvpit "nevidni" bombnik, ki med brati stane 800 milijonov dolarjev po komadu. "Edina nevidna stvar pri bombniku B-2 so sredstva davkoplačevalcev," piše Joseph Trento v novembrski številki Penthousa, magazina za seks, politiko in protest.

Trentov članek je zanimiv že zaradi dejstva, da je kakršnokoli kritično stališče do vojaškega stroja, ki že mesec dni melje eno izmed najrevnejših držav na svetu, v domačih medijih taka redkost kot devica v bordelu. Ideja o nevidnem letalu, ki bi mimo radarjev prečkalo železno zaveso in bombardiralo sovjetske silose s taktičnimi medcelinskimi raketami, je dozorela že med predsednikovanjem Ronalda Reagana, do danes, ko si s pticami deli nebo dvajset takih primerkov, pa je bilo v projekt vloženo več kot 44 milijard dolarjev! Ko so letalo na pariškem letalskem mitingu z velikim pompom končno predstavili javnosti, so zamolčali nekatere malenkosti, ki na popolnost B-2 mečejo dokaj čudno luč. Denimo to, da lahko njegovo "nevidnost" načneta že dež in sneg. Da že po 200 urah letenja potrebuje generalni servis. Da zaradi občutljive prevleke, ki omogoča nevidnost, lahko "parkira" samo v dragih hangarjih z nadzorovano klimo. Da je zaradi kompleksnega, težkega hladilnega sistema, ki uravnava optimalno temperaturo njegove "kože", močno zreducirana nosilnost letala; znaša namreč 20 ton bomb, kar je manj kot polovica smrtonosnega tovora, ki ga je nad Vietnamom trosila zastarela zračna trdnjava B-52. Celo lovca F-15 "strike eagle" lahko obtežijo s 17 tonami eksplozivnega karga, ne da bi pri tem trpela njegova okretnost. Da B-2 v nasprotju s predhodnikoma B-1 in B-52 nima stranišča, kar pomeni, da mora posadka na medcelinskih misijah scati v plastične flaše. In da B-2 za najsodobnejše radarje sploh ni več neviden.

Skratka, B-2 je absolutna manifestacija moči, vpliva in paranoje ameriškega vojaškega lobija. Največji absurd pa je v tem, da skoraj milijardo dolarjev vredno letalo nato sesuva dežele, ki bi jih za ta denar lahko preprosto - kupili. Oziroma civilizirali, če se izrazimo v jeziku zahodnih demokracij. Ampak kje bi ZDA testirale rušilno moč zadnjih krikov vojaške znanosti in tehnike, če bi naenkrat zmanjkalo poligonov, kot so Afganistan in njemu podobne države?