Vozi me vlak...

Slovenske železnice (SŽ) z uvajanjem novih, predvsem pa hitrejših Siemensovih garnitur postajajo do potnikov prijaznejše, saj je vožnja z njimi veliko udobnejša od cijazenja z večinoma oguljenimi in škripajočimi "gomulkami". So pa bolj škripajoče nekatere odločitve slovenskega monopolista. Recimo, nenavadno je, da na vseh vlakih ni mogoče uveljavljati popustov za mlade in upokojence. Eden takšnih je zverina Inter City Slovenija (ICS), ki s štartom ob 14.50 razdaljo Maribor-Ljubljana premaga v pičli uri oseminštirideset, ne glede na svoj status pa boste za doživetje odšteli 2220 tolarjev. Za primerjavo, s študentskim popustom se cena zniža za 666 SIT. Seveda termin ni izbran naključno, kar nam je obrazložil Aleksander Salkič, vodja službe za organizacijsko komuniciranje na SŽ: "Evropski koncept popustov predvideva, zelo poenostavljeno povedano, da je potovanje na vlakih v konicah dražje kot na tistih, ki vozijo zunaj konic." S tem želijo SŽ preusmeriti potnike v manj obremenjene časovne tokove, obljubljajo pa tudi nižje cene vlakov med vikendi.

Študentom in dijakom, ki se šolajo daleč od doma, potovanje z vlaki pomeni najcenejšo varianto premagovanja kilometrov. Njihov pretok prinaša gnečo, ki pa je SŽ kljub predvidenju dnevnih in tedenskih konic še vedno uganka; sedežev je pogosto premalo, pa čeprav le za krajši čas vožnje. Kot pravi Salkič, namreč z nakupom vozovnice potnik plača le prevoz, ne pa tudi sedeža. Slednjega si lahko zagotovimo le na (dražjih) vlakih ICS, Inter City in na mednarodnih vlakih oziroma če izberemo alternativo - prvi razred. Ta se od drugega razlikuje "predvsem po zagotovitvi prostora". In seveda po ceni. Res pa je, da same SŽ priznavajo, da jim gneča ni v ponos, in prosijo za razumevanje, uspešnost njihove strategije pa bo tako pokazal čas. Upajmo, da se ne bo več ponovila nedavna nedelja, ko na vlaku iz Metlike v Ljubljano že v Novem mestu, ki je z vlakom uro in petinštirideset minut oddaljeno od prestolnice, skoraj ni bilo mogoče dobiti sedeža.