Mrtvaške rožice sreče

Splošno prepričanje je, da smo Slovenci polni stereotipov in predsodkov. Vnaprej opredeljujemo osebe, dogodke in celo cvetlice. Recimo, nagelj smo sicer sprejeli za nacionalni cvet, pa ga v zadnjih letih na balkonih tako rado zamenjujejo hitro rastoče instant enoletnice, tudi zato, ker je simbol proletariata, mi pa s temi “komunističnimi” rituali nočemo imeti nobenega opravka več. V času mrtvaških praznikov pa se zgodi, da vedno delamo krivico še eni cvetlici - krizantemi. Uboga reva je stigmatizirana z grobovi in smrtjo. Zaradi tega ga skoraj ni človeka, ki bi si veliko in bohotno krizantemo vtaknil v vazo v dnevni sobi. Ker je asociacija na kupe cvetja na pokopališčih pač preveč “neapetitlih”. Ampak krizantema, lat. Dedranthema ali Chrysanthemum, je pravzaprav roža sreče.

Kitajski pregovor pravi, da če želite biti srečni za vse življenje, gojite krizanteme. Hm, v naših krajih bi bil tisti, ki bi gojil krizanteme, nedvomno srečen vse življenje - krizanteme so poleg vrtnic ene najbolj prodajanih rož. Sicer le enkrat na leto, pa vendar jih takrat prodajo v takšnih enormnih količinah, da gojitelji krizantem mirno živijo vse leto. V Aziji imajo krizanteme pomen sreče. Kitajci so bili že v 15. stoletju pred našim štetjem prepričani, da so krizanteme cvetlice, ki prinašajo življenjsko moč. Še bolj so jo - in jo še vedno - častili Japonci. En sam stiliziran cvet krizanteme je japonski cesarski pečat, različne oblike krizantem pa so tudi uradni znaki prominentnih japonskih družin. Najvišje japonsko priznanje se imenuje cesarski red krizanteme, imajo nacionalni dan krizantem, ki se imenuje Festival sreče. V Evropo so krizanteme prinesli v 17. stoletju. Latinsko jo je poimenoval Carl Line*, in sicer iz grških besed chrysos, kar pomeni zlato, in anthemon, kar pomeni cvet, zlati cvet torej.

Ja, sedaj nam ni nič jasno. Kako je lahko cvet sreče postal simbol smrti? Ni jasno, imajo pa krizanteme eno veliko prednost - so jesenske cvetlice in cvetijo ravno takrat, ko je dan mrtvih. Zelo morbidno bi bilo namreč, če bi jih Slovenci nosili na grobove, ker bi bili srečni zaradi smrti svojih bližnjih. V vsakem primeru bi bilo treba ustanoviti društvo za zaščito dobrega imena krizantem. Za začetek bi moral vsak Slovenec v dnevno sobo postaviti cvet velike krizanteme. Za srečo. Ne, resno, to bi bil majhen korak k destigmatizaciji. In nemara bi se potem, ko bi rešili krizanteme, recimo lahko spopadli tudi s stigmatizacijo tujcev, istospolno usmerjenih ...