Policisti in pritožbe

Policijski sindikat je nedavno priredil okroglo mizo o tem, ali je policija sploh pristojna razsojati o pritožbah proti svojemu delu. Kako policija resno jemlje takšne pritožbe, kaže primer A. M. iz Mengša, ki se je pritožil zoper delo policijskih organov na obmejnem prehodu Obrežje. Družina njegovega prijatelja P. M. iz Sremske Mitrovice je potovala k njemu na obisk, toda ker so bili vsi hrvaški državljani in imeli hrvaške potne liste, avtomobil pa je imel jugoslovansko registracijo, so takoj postali sumljivi. Policija je dva izmed potnikov odpeljala na zaslišanje, kjer so ju menda obkladali s vprašanji, kot npr. kateri tramvaji vozijo v Zagrebu ter kje in za koliko so kupili hrvaške potne liste ... Eden izmed zaslišanih je bil celo mladoleten, policisti pa niso dovolili navzočnosti staršev pri zaslišanju Vse skupaj naj bi trajalo več ur, nato pa so obmejni organi ugotovili, da so se pač motili, ker so potni listi avtentični.

A. M. je drugi dan s P. M. odšel na sedež MNZ, da bi se pritožil glede postopka, toda tam so mu pojasnili, češ da jih ne zanima pričevanje, temveč le pisna pritožba. Ta je bila nato zavrnjena, ker jo je spisal A. M. in ne udeleženec v postopku, tega bi moral za pisanje pritožbe pooblastiti udeleženec v postopku. Ker ga več ni bilo v Sloveniji, je zahteval odgovor, ker se pač kot državljan počuti prizadetega zaradi dela policije. Na policijski upravi je stekel pritožbeni postopek in seveda so ugotovili, da so policisti ravnali povsem korektno. Še več, pri delu so prehiteli sami sebe. Po policijski različici se je omenjeni P. M. pripeljal ob 23.30. Nato je moral zaradi jugoslovanskih registracij plačati dodatno zavarovanje, potem je bil na vrsti pregled avtomobila, zaradi hrvaških potnih listov pa so dve osebi odpeljali na zaslišanje v policijske prostore. Vse to naj bi se odvilo v pičlih dvajsetih minutah!