Dolenjci prekosili Kolosej

Nekaj časa je že minilo, odkar smo v Mladini poročali o Jakičevem domu v Dobrepolju in priložnostnem nategu na relaciji cerkev-občina, ko je cerkev propadajoči dom podarila občini, v zameno pa je župnik dobil stanovanje. O dotrajanosti doma ni bilo dvoma, obnova pa je prinesla še druge težave, ki jih nihče ni pričakoval.

Nekaj mesecev po uradnem krstu doma bi naj začela obratovati večnamenska dvorana, v kateri domuje tudi kino. Sama otvoritev je bil dogodek, ki je nekatere tako vzhičil, da so otvoritev lokalne kinodvorane primerjali z ljubljanskim Kolosejem. Vsaj na takšni ravni bi naj bila oprema in kakovost predstav.

Na premieri je večina gledalcev presenečena ugotovila, da zaradi napačnega naklona in razporeditve sedežev v dvorani ne vidi podnapisov na platnu. Zaradi te napake se je, za začetek, spremenil režim ogleda filmov. Dobrepoljčani tako lahko kupijo karte samo za vsako drugo vrsto, pa še to samo do desete vrste. Ostale lahko napolnijo kvečjemu s kosi garderobe. Tako dvorana z 260 sedeži sprejme maksimalno 120 gledalcev. Stara dvorana je sprejela 350 gledalcev.

Dolgoročne rešitve dobesedno ni na spregled. Na spremembo naklona dvorane po pravkar končani renovaciji težko kdo sploh pomisli, ker bo strošek šel v nove milijone tolarjev davkoplačevalcev. Platna ni moč dvigniti, ker pod stropom zmanjka prostora. Arhitektkino kariero bo krasila dvorana s polovično uporabnostjo, za nepredvideno napako pa verjetno nihče ne bo odgovarjal.

Morda pa gre samo za dobro zamišljen načrt, kako doprepoljsko faro ohraniti čim bolj domačo. Kino lahko postane prvi v Sloveniji, ki bi predvajal zgolj domače filme, za katere podnapisi niso potrebni. In po tej plati bi zagotovo ne zgolj dohitel, ampak prehitel Kolosej.