Avstrijska ali ameriška roka?

Bančna skupina Bank Austria Creditanstalt, ki pripada bavarski Hypo - und Vereinsbank (HVB), je znotraj slednje odgovorna za trge v Srednji in Vzhodni Evropi. Prisotna je tudi pri nas. S to banko ima prav nevsakdanjo izkušnjo Mariborčan Herbert Prah.

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je odšel prek luže in si poleg študija pridobil tudi prve delovne izkušnje na področju vizualnih umetnosti. Leta 1968 je postavil idejno zasnovo zase in za svojo agencijo Prah & Ettl Inc., v kateri roka moli njegovo posetnico. Avtorske pravice, ki pripadajo avtorju petdeset let, na zahtevo pa še nadaljnjih petdeset, ščitijo njegovo intelektualno stvaritev.

Že pred leti pa je Prah v reklamni kampanji avstrijske banke Creditanstalt (CA) opazil skoraj identično različico svoje roke-ki-ponuja. Namesto vizitke njegovega podjetja pa roka v brošuri Kako postati bogat? drži bankovec za tisoč šilingov. Prah je v tem prepoznal svojo (ameriško) lastnino in na to opozoril Avstrijce, ki naj bi navkljub opozorilom zadevo še dvakrat ponatisnili. V vmesnih (skorajda treh) letih je CA prevzela Bank Austria, njo pa je evropska investicijska banka pooblastila za investicije v srednja in mala podjetja za Srednjo in Vzhodno Evropo. Avtor je na domnevno nespoštovanje zasebne in intelektualne lastnine obe bančni instituciji opozarjal več let, z dopisi pa se je obrnil na vrsto tako domačih kot tujih. Ne zgolj bančnih, ampak tudi na avstrijsko gospodarsko zbornico in zunanje ministrstvo. S slednjega so mu priporočali, da se v primeru dvoma "obrne na neodvisna sodišča, ki razrešujejo vložene pritožbe". Podobno pojasnilo smo dobili tudi iz dunajske centrale CA, kjer je Peter Thier, tiskovni predstavnik banke, povedal še, da so se že hoteli pogovoriti s Prahom, pa do srečanja ni prišlo.

Prah zanika, da bi kdaj prišli do točke pogovorov, poudarja pa tudi, da banka ni želela plačati odškodnine. Svojo nezagretost, da bi zadevo reševal na sodiščih, utemeljuje: "Na sodiščih se zadeve vlečejo leta, medtem pa se stvar komercialno izkorišča. Glede na to, da so publicirali in komercialno izkoristili našo stvar, imamo pravico konflikt predstaviti javnosti." Morda bodo kdaj kasneje v kakšni newyorški sodni dvorani utemeljevali primat avtorstva roke-ki-ponuja ... In razpravljali o tem, ali rok vseeno ni preveč, da bi lahko patentirali vsako posebej.