Tiskarski škrat

Med prazniki je dobro kaj prebrati, nekaj nezavezujočega in sproščujočega. Tako si v knjižnici lahko sposodite kakšnega avtorja znanstvene fantastike, recimo spoštovanega Isaaca Asimova. Začnete brati njegovo Golo sonce, nakar ugotovite, da se v knjigi pojavljajo vam iz druge knjige že znana imena planetov, ruski priimki, pa tudi zaplet se vam zdi izredno znan.

Po krajšem brskanju v spominu ugotovite, da ste Pandoro (ime planeta) srečali nikjer drugje kot pri ruskih bratih Strugacki - tudi spoštovanih in v svetu znanih pisateljev. Si je nič manj hvale vreden Asimov za umetniško finto sposodil par imen pri kolegih? Analiza teksta je pokazala, da si je Isaac "izposodil" celo poglavje.

Na Tehniški založbi, ki je leta 1986 ponatisnila Golo sonce v tri tisoč izvodih, nam je vodja prodaje povedala, da jih na 12 strani dolgo tiskarsko napako še nihče ni opozoril. Ker pa je knjiga že 10 let razprodana, je niti ne morejo zamenjati, saj imajo samo še arhivski izvod, ki je, če ne štejemo ene manjkajoče strani, popolnoma v redu oziroma je prvo poglavje dejansko delo Asimova. Tudi v Delavski knjižnici Otona Župančiča, ki je lastnica omenjene knjige, nam je vodja knjižnice sporočil, da jih na napako v preteklih letih ni nihče opozoril, sicer bi manjkajoče poglavje fotokopirali in knjigo dali v novo vezavo. Kako je petnajst let stara knjiga z nakazo preživela vse do danes, ostaja skrivnost. Skrivnost je tudi, ali imajo vse knjige, od tri tisoč ponatisnjenih, "sposojeno" poglavje.