Nato je kul

Raziskave javnega mnenja kažejo, da v Sloveniji upada navdušenje za članstvo v zvezi Nato. Menda naj bi si tja želelo le še 48 odstotkov Slovencev. "Civilna" družba vse bolj glasno zahteva referendum o vstopu. Zaljubljeni v severnoatlantsko zvezo pa so ljubosumni na sleherni izjavljeni ali zapisani stavek, ki ni v skladu z njihovim prepričanjem. Med politiki naj bi vladal konsenz, da je vstop v nacionalnem interesu. Tako pri opoziciji kot pri vladajoči hierarhiji. No ja, vsaj za večino. Janez Janša je že opozarjal svoje politične kolege, kako mladi ZLSD agitirajo proti Natu. Pa tudi Jelinčičevi fantje nujno potrebnemu vojaškemu paktu niso kdove kako naklonjeni. Ampak Nato je v bistvu čisto v redu. Že iz enega samega razloga. Naši fantje soldatje bodo lahko tako še bolj množično sodelovali v mirovnih misijah pod taktirko Nata. Teh zaradi vedno novih kriznih žarišč ne manjka. Predvsem tisti željni nevarnosti in dobrega zaslužka. V času rajnke Jugoslavije je bila v fantazijah mladcev popularna francoska tujska legija, z njo pa večina ni imela ravno dobrih izkušenj. Drugi zaslužka željni so se podajali na gastarbajtering v Nemčijo, Švico, Švedsko ali katero drugo bogatejšo državo. Za avanturiste pa so bile popularne naftne ploščadi, različna dela na ladjah in drugi podobni posli, ki so bili dobro plačani in rahlo nevarni. Toda tovrstna dela je bilo treba poiskati v tujini in pri včasih nezanesljivih delodajalcih. Zdaj pa so tovrstne priložnosti za zaslužek tako rekoč na dlani.

O dohodkih naših vojakov v misijah krožijo najrazličnejše govorice, veliko predvsem samskih mladcev o tem razmišlja kot o priložnosti, da si precej popravi finančni položaj. Glede na to, kar bi zaslužili pri nas, prav gotovo. Kolikšni so prejemki naših vojakov v mirovnih misijah? Pod taktirko Nata sta trenutno SFOR v BiH in KFOR v Makedoniji in Kosovu. V SFOR-u sodeluje (po podatkih spletne strani Nato in Slovenija) 79 Slovencev; 21 častnikov, 28 podčastnikov in 30 vojakov. V KFOR-u pa šest častnikov. Plače vojakov v tujini določa posebna uredba na podlagi količnika, ki je skupen osebju, ki je zaposleno v slovenskih predstavništvih v tujini. Osnova (dobili smo jo šele prek MZZ, nekatera ministrstva so pomišljala, da naj bi bil celo tajen) za BiH znaša 650 evrov, za Makedonijo pa 625 EUR. Sicer pa je za vsako državo določena posebej, kolikor je pač visok standard v posamični državi. Količniki za vojake: brigadir ima količnik 5,1, poročnik recimo 3,8, praporščak 2,5, višji vodnik 2,3, navaden vojak pa 1,8. Potem so tu še dodatni količniki za območje (0,2 za Evropo do 0,8 za Arktiko in Antarktiko), za nevarnost (0,6 za zapuščena eksplozivna sredstva, občasne incidente in kužne bolezni do 1,0 za krizna območja z neprestanimi spopadi), za dodatno dolžnost (0,5 za poveljevanje in 0,2 za namestništvo) in 0,4 za nenaseljena, tropska in puščavska območja. Če to nekako seštejemo, dobi recimo brigadir v BiH 4420 ali 4250 evrov, stotnik 3640 ali 3500 EUR, praporščak 2405 EUR ali 2312 EUR, poddesetnik 2015 EUR ali 1937 EUR. Po uredbi se polovica plače izplača v tujini v tuji valuti, preostala polovica pa na domač račun v tolarjih. Kaj pa dajatve državi? Za obračun prispevkov, dajatev in obveznosti se šteje plača, ki jo je ta prejemal doma pred odhodom v tujino. Nato je glede na plače torej res lepa priložnost.