Obletnica osamosvojitve

Na Hrvaškem so 10. obletnico mednarodnega priznanja Hrvaške in Slovenije praznovali mnogo bolj slovesno kot v Sloveniji. V nasprotju z 10. obletnico razglasitve samostojnosti, ki jo skoraj omenili niso. Ker so do nedavna raje slavili prihod HDZ na oblast kot pa razglasitev samostojnosti.

Osrednji del slovesnosti je uradni Zagreb namenil svečani seji hrvaškega sabora s tremi svečanimi govori: predsednika sabora Zlatka Tomčića, vlade Ivice Račana in države Stjepana Mesića. Govor prvih dveh je bil pričakovano brezizrazen. Mesić pa je v svojem preverjenem populističnem stilu sesul Tuđmanovo politiko do temeljev, prisotne poslance HDZ pa spravil v tak bes, da so štirje poslanci zapustili dvorano sabora sredi Mesićevega govora. "Škandal, škandal brez primere," je zatem po hodnikih vpila Zdenka Babić Petričević, ki je bila izvoljena na listi HDZ za diasporo. "Mesić je revček, njegov govor je sramota," je še pribila ogorčena Hrvatica. Predsednik HDZ Ivo Sanader je govor ocenil kot "katastrofalen in povsem zgrešen".

Poanta Mesićevega govora je bila v treh trditvah. Prvo, po Mesićevem mnenju "Hrvaška ni od včeraj", kar leti na mit o Tuđmanu kot ustanovitelju Hrvaške. Drugo, "Hrvaško je mednarodna skupnost priznala, ne pa tudi sprejela. Razlog je bila nesprejemljiva Tuđmanova politika". Kot tretje je Mesić omenil, da je takratna oblast "vlekla nekatere poteze, ki so šle na roko Miloševićevim velikosrbskim ambicijam". Slednja trditev je bila za trde hadezejevce "najbolj grobo potvarjanje hrvaške zgodovine".

Mesićev govor je bil tudi osrednja nit razgovorov ob robu svečanega koncerta v dvorani Vatroslav Lisinski.

V ospredju razgovorov z nekaterimi prisotnimi pomembnimi ljudmi iz Slovenije pa je bila TV-oddaja Latinica na temo: Hrvaška-Slovenija, ali se poznamo dovolj. Hrvaškim nasprotnikom sprejema mejnega sporazuma med Hrvaško in Slovenijo se je kar smejalo, saj je oddaja s svojim senzacionalističnim in enostranskim pristopom dobro razkurila veliko hrvaških gledalcev. V škodo Slovenije, seveda. Izjave Zmaga Jelinčiča in njegovega hrvaškega "dvojnika" Ante Đapića vsekakor niso presenečenje. Vprašanje pa je: komu je tak koncept oddaje na temo slovensko-hrvaških odnosov v tem trenutku ustrezal? Še posebej, ker je bil prvotni koncept oddaje povsem drugačen.

Ob robu svečanosti v Zagrebu je bilo tudi srečanje predsednika Mesića z nekdanjim nemškim zunanjim ministrom Hansom D. Genscherjem. Njun tajni sestanek v Bonnu novembra 1991 je odločilno vplival na mednarodno priznanje Hrvaške. Mesićeve vloge v tistem času marsikdo iz sedanje vladajoče ekipe kot iz sedanje opozicije na Hrvaškem še danes ni voljan priznati. Ironija pri tem je, da je odločilno vlogo pri organizaciji omenjenega srečanja v Bonnu imel današnji predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva Božo Dimnik. In prav Božo Dimnik je lahko po hodnikih dvorane Lisinski poslušal zajedljive pripombe nasprotnikov dobrososedskih odnosov v stilu, češ "ali zdaj vidiš kako hrvaška javnost reagira na mejni sporazum s Slovenijo in sploh na Slovence". V anketi, narejeni med oddajo, je 54 odstotkov gledalcev izjavilo, da so jim Srbi bliže kot Slovenci, 46 odstotkov pa je menilo obratno.