12. 2. 2002 | Mladina 6
Bejbi, glej moj bajonet!
Nerazumljivi vojaški humor
Šala iz Slovenske vojske
Včasih, v časih JLA, so bili v vsakem mestu posebni kraji, za katere so mlada dekleta vedela, da naj tja ne hodijo, če si ne želijo, da bi za njimi žvižgali. Ponavadi so bile to okolice vojašnic. V Ljubljani pa je bil to pločnik nasproti avtobusne postaje. Na ograji Doma JNA so vsako popoldne, še posebno pa ob nedeljah, sloneli vojaki, se dolgočasili in kot vsi mladi fantje oprezali za dekleti. V akcijo niso stopili drugače kot z besedami občudovanja, komentarji mimoidočih lepotic, z namigi o tem, kaj vse bi jim počeli ... Zbor hormonov, ujetih v kasarno. Ker takrat še niso bili politično korektni časi, jim pravice do žvižganja za dekleti ni nihče kratil. Legenda pravi, da so jim v hrano dajali brom, da bi lažje krotili svoje seksualne izpade, a to po pričevanju njihovih deklet ni preveč vplivalo na pokončnost in vzdržnost. Res pa je, da so svoje punce videli bolj poredko. Vseeno je bila to prostrana država, vojaški dopust pa redka dobrina.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
12. 2. 2002 | Mladina 6
Šala iz Slovenske vojske
Včasih, v časih JLA, so bili v vsakem mestu posebni kraji, za katere so mlada dekleta vedela, da naj tja ne hodijo, če si ne želijo, da bi za njimi žvižgali. Ponavadi so bile to okolice vojašnic. V Ljubljani pa je bil to pločnik nasproti avtobusne postaje. Na ograji Doma JNA so vsako popoldne, še posebno pa ob nedeljah, sloneli vojaki, se dolgočasili in kot vsi mladi fantje oprezali za dekleti. V akcijo niso stopili drugače kot z besedami občudovanja, komentarji mimoidočih lepotic, z namigi o tem, kaj vse bi jim počeli ... Zbor hormonov, ujetih v kasarno. Ker takrat še niso bili politično korektni časi, jim pravice do žvižganja za dekleti ni nihče kratil. Legenda pravi, da so jim v hrano dajali brom, da bi lažje krotili svoje seksualne izpade, a to po pričevanju njihovih deklet ni preveč vplivalo na pokončnost in vzdržnost. Res pa je, da so svoje punce videli bolj poredko. Vseeno je bila to prostrana država, vojaški dopust pa redka dobrina.
Sedaj je drugače. Mladeniči služijo vojsko največ 250 kilometrov od doma. Po prisegi so lahko doma vsak vikend. Dekleta jih lahko obiskujejo vsako popoldne. Ne bi torej mogli trditi, da fantje na služenju vojaškega roka v Sloveniji trpijo hudo pomanjkanje seksualnega življenja. Pa tudi principi družbene korektnosti so se medtem spremenili. Spoštovanje žensk je skoraj z zakonom zapovedana norma, emancipacija pa je povzročila, da so tudi v slovenski vojski častnice.
Potem pa v zadnji številki Slovenske vojske, informativnega vojaškostrokovnega glasila Ministrstva za obrambo RS, naletimo na šalo, ob kateri se lahko zamislimo, kakšne vrednote v glavo vojakom vceplja slovenska vojska. Namreč, dva vojaka kukata čez plot in ogovarjata žensko na drugi strani: "Ej! Bejba! Prid sm, se bomo mal igral, hahaha!" In še: "Ja! Mi mamo vsi poune baterije! Hehehe!" Ponujamo vam tri interpretacije. Prva: menda je v stari (še ne pozabljeni) vojaški terminologiji baterija skupina topov. Bi to vzeli simbolično - penisi, ki se hudokurčijo lahko le v skupini? Druga možna razlaga: tip stoji na drugem vojaku, ki je na vseh štirih in se ob pripombah soborcev le nasmiha, vanj pa je usmerjena puška na njem stoječega moškega. Bi spet malo analize: v bistvu gre za prikrito homoerotični prizor, dominantnega tipa. Stoječi tip na po pasje ležečem tipu.
Ampak saj vemo, da so vse to le špekulacije, ki nimajo pomena. Resnica je menda popolnoma prozaična: humor slovenske vojske je mačističen. In vrednota je, da je uniformiranec kerlc s polnimi jajci.
