Gregor Cerar

 |  Mladina 6

NATO ima filharmonijo zastonj

Račun za filharmonijo še ni bil izstavljen

Rupel in Janša v filharmoniji

Rupel in Janša v filharmoniji
© Bobo

Bobo

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Gregor Cerar

 |  Mladina 6

Rupel in Janša v filharmoniji

Rupel in Janša v filharmoniji
© Bobo

Bobo

Slovenija je le še korak do članstva v zvezi Nato. To bi lahko trdili po izjavah, ki jih je minuli teden dal ameriški zunanji minister Colin Powell. Nato se bo po praškem vrhu hudo razširil, med novimi članicami pa je na prvem mestu omenjena prav Slovenija. Vsako tako malo posvetilo s strani najmogočnejše sile pripelje do orgazmičnega stanja najstrastnejše ljubitelje severnoatlantske zveze. Teh je največ v slovenski politični eliti. Kaj je storil Nato za Slovenijo?

Ne nazadnje je nekakšen splav za slovenske politike, saj je pod enotno taktirko združil politike nasprotnih opcij. Janša in Rupel sta z roko v roko ustanovila Slovenski odbor za Nato, "nedržavno organizacijo, ki bo zagovarjala slovenski interes za članstvo v zavezništvu izven državnih institucij, saj mora diskusija z nevladnimi organizacijami, ki članstvu nasprotujejo, potekati na isti ravni...". V Sloveniji sicer že nekaj časa obstaja druga podobna "nedržavna" organizacija Atlantski svet, ki so mu v predlogu proračuna 2002-2003 namenili lepo vsotico za mednarodno članarino. Toda taktirko združevanja Za Nato je prevzel odbor. Priključila se mu je znanstvena elita. Med bodoče člane se je deklariral tudi predsednik SAZU France Bernik. Izostali niso niti kulturniki. Ne nazadnje je bila ustanovna seja v eni najbolj elitnih slovenskih kulturnih ustanov, filharmoniji. Odkod denar za najem takšne lokacije?

Predsednik odbora dr. Miha Pogačnik pravi, da za odbor velja isti status kot za društvo, torej ga podpirajo člani. Teh je kar 180. Vendar odbor še ni formalno ustanovljen, saj je še vedno v postopku registracije. Za zdaj se financirajo zgolj iz prostovoljnih prispevkov. Kaj pa filharmonija, kamor so se nekateri člani pripeljali celo s službenimi vozili in šoferji, torej na davkoplačevalske stroške? Šlo je za altruizem direktorice Slovenske filharmonije Mojce Menart, na katero so se ustanovitelji obrnili v zadnjem trenutku, ker so ugotovili, da je predvidena lokacija - Slovenska matica - premajhna. Filharmonija je bila domnevno najbližja. Računa društvu še niso izstavili. Vsota naj bi bila poslovna skrivnost. Vsekakor pa po besedah direktorice ne gre za isto vsoto, za katero je dvorano za svoj "velentajn spektakel" najel Jan Plestenjak. Filharmonija se pač financira iz proračuna, tega denarja pa nikoli ni dovolj. Zato pač oddajajo dvorano, ko je ta prosta.

Ustanovni člani odbora (Dimitrij Rupel kot zunanji minister) so že napovedali boj proti svojim nasprotnikom tudi s svojo politično močjo. "Zdi se, da nasprotniki slovenskega vstopa v Nato poskušajo ustvariti negativno javno razpoloženje, ki bi Nato odvrnilo od resnega upoštevanja slovenske kandidature. Zunanje ministrstvo bo glede na to možnost ravnalo odgovorno in dosledno," je minuli teden zagrozil Rupel. Prav tako sta oba predsednika društev - dr. Anton Bebler (Atlantski svet) in dr. Miha Pogačnik - večkrat javno poudarila, da vključitev v Nato brez referenduma ne bi ogrozila demokracije na Slovenskem. Članstvo za Nato je torej za Slovence, tudi če se javno mnenje nagiba v negativno smer, očitno neizbežno. Pa čeprav nesramni mediji objavljajo analitične članke, ki prihajajo z one strani Atlantika (New York Times), kako je Nato zaradi do zob oboroženih

in samovoljnih ZDA ter zastarelo oboroženih članic preživeta zadeva, podobno kot je bila preživeta zadeva JLA, iz katere smo tako panično bežali.