Robotski ekosistem

Tole se bo bralo kot še posebej našponan cyberpunk, a ni zato nič manj resnično. Močna ekipa programerjev mrzlično pripravlja še zadnje pogoje za megalomanski eksperiment, ki se ima čez dober mesec začeti v sklopu Magna Science Adventure centra v Rotherhamu, kar je v severni Angliji. Strokovnjaki se strinjajo, da gre bržčas za najobsežnejši in obenem tudi daleč najbolj ambiciozni projekt v sklopu raztegovanja mej našega vedenja na področju umetne inteligence: številčna skupina robotov bo namreč postavljena v vnaprej pripravljeno znanstveno okolje, njihovi idejni očetje pa na tihem upajo celo, da jim bo na koncu uspelo vzpostaviti lastno civilizacijo ali pa vsaj rudimentarne zametke le-te.

Roboti bodo ločeni v dve skupini, namreč na lovce in na plen, na začetku pa naj bi bili s pomočjo predprogramiranja opremljeni izključno z "osnovnimi nagoni preživetja". Njihovo umetno inteligenco bodo poganjali "možgani" na principu nevralnih mrež, kar so programski sistemi, bazirajoči na dejanskih človeških možganih. V bistvu bo šlo za 32-bitne mikrokontrolerje Hitachi 7045 SH2, ki bodo zmožni input prek zunanjih senzorjev najprej sprejeti in ga potem dejansko sprocesirati v navodila, ki jih bodo poslali svojim mehaničnim udom. Roboti, ki bodo mišljeni kot plen, se bodo morali "hraniti", kar bodo počeli tako, da se bodo "pasli" pod posebnimi drevesi, kjer si bodo lahko napolnili baterije. Lovci, ki bodo svoje tarče iskali s pomočjo posebnega infrardečega sevanja, jih bodo morali najprej imobilizirati, nakar bodo vanje vtaknili poseben podaljšek, ki so ga znanstveniki poimenovali "energy sucking fang". Oče robotske znanstvene fantastike Isaac Asimov bi ob vsej tej terminologiji, če bi bil še med nami, bržkone podlegel od čiste sreče.

Ko se bo posamezen primerek (bodisi lovec, bodisi plen) dokazal kot dovolj kvalitetna enota, mu bo dovoljeno celo razmnoževanje, saj nosi vsak robot s sabo set umetnih genov, ki sestavljajo njegovo nevralno mrežo. Potomce, točneje njihovo nevralno mrežo, bodo tako znanstveniki sestavili s kombinacijo naključne selekcije obeh starševskih genotipov, celotno okolje pa se trudijo obenem zastaviti čim bolj na realnih principih teorije ekosistemov: če se bo iz tega ali onega razloga predatorjem naenkrat kolektivno zrolalo in bodo poklali ves plen ne glede na svoje dejanske potrebe, bodo sčasoma izumrli tudi sami.

Pred meseci so v nas s filmskih platen zrle sintetične očke Kubrickovega in Spielbergovega neo-Ostržka in večina nas je takrat vanje nazaj zrla kot v še stoletja oddaljeno fantazijo. Pričakovanja znanstvenikov v zvezi z zgoraj popisanim eksperimentom so tako velika, da bi se lahko fantazija v realnost pretopila hitreje, kot lahko dahnete Krasni novi svet. Ko se bo projekt začel, bodo roboti v celoti prepuščeni samim sebi. Raziskovalci umetne inteligence si želijo, da bi njihovi varovanci ustvarili nekakšno civilizacijo, in če bi do tega dejansko prišlo, bodo dobila njihova razmišljanja o ekipah delavskih robotov v globokem vesolju ali v sklopu podmorskega raziskovanja še dodaten pospešek: bolj skeptični med njimi ob tem dodajajo, da ne obstaja absolutno nobena garancija, da se bo sploh karkoli zgodilo. Lahko da bodo kište pločevine preprosto naključno motovilile, dokler se jim pač ne izpraznijo baterije.