18. 2. 2002 | Mladina 7
Športno plačevanje
Tudi DURS ima težave pri izterjavi
Problemov s plačevanjem v slovenskem športu nihče ne zanika. Zasledili smo, da so pri Davčni upravi začeli delati red tudi na področju športa. Najbolj odmeven primer je bil vsekakor neplačevanje davkov v najbogatejšem športnem kolektivu pri nas KK Union Olimpija. Dacarji pa so se zapičili tudi v nogometni klub HIT Gorica, ki je bil dolgo časa, vsaj med nogometaši, znan kot vzoren plačnik. Zato nas je zanimalo, kakšen ključ ima davčna uprava pri izbiri športnega kolektiva, pri kom so že opravili inšpekcijske preglede in tudi kaj vse so odkrili.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
18. 2. 2002 | Mladina 7
Problemov s plačevanjem v slovenskem športu nihče ne zanika. Zasledili smo, da so pri Davčni upravi začeli delati red tudi na področju športa. Najbolj odmeven primer je bil vsekakor neplačevanje davkov v najbogatejšem športnem kolektivu pri nas KK Union Olimpija. Dacarji pa so se zapičili tudi v nogometni klub HIT Gorica, ki je bil dolgo časa, vsaj med nogometaši, znan kot vzoren plačnik. Zato nas je zanimalo, kakšen ključ ima davčna uprava pri izbiri športnega kolektiva, pri kom so že opravili inšpekcijske preglede in tudi kaj vse so odkrili.
Dobili smo naslednji odgovor: "Na vprašanja o konkretnih upravnih zadevah davčnih zavezancev ne odgovarjamo, ker se po Zakonu o davčnem postopku štejejo za davčno tajnost vsi podatki, ki jih davčni zavezanec v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter drugi podatki, ki jih davčni organ pridobi v zvezi z davčno obveznostjo davčnih zavezancev."
Torej nam zaradi tajnosti podatkov niso mogli povedati, ali so obiskali recimo Nogometni klub Olimpija, za katerega so nogometaši javno povedali, da se v njem ne menijo prav dosti za plačevanje davkov. Kljub vsemu pa so nam posredovali nekaj statistike.
V zadnjih dveh letih so opravili inšpekcijske preglede pri 129 slovenskih športnih klubih in pri tem obračunali skupaj z zamudnimi obrestmi 730 milijonov tolarjev dodatnih obveznosti. Športne organizacije so si ta dolg prislužile največkrat s tem, da pri izplačilih prejemkov niso obračunavale prispevkov. Zavezanci so športnikom izplačevali prejemke prek blagajne in žiro računa v obliki raznih športnih dodatkov, dnevnic ali potnih stroškov. Na DURS-u so pri tem odkrili: "Na osnovi primerjave potnih nalogov za trenerja, pomočnika trenerja in igralce je bilo ugotovljeno, da so opravljali treninge vsak na različnih krajih." To pa niso edine nepravilnosti, povezane z davki. Klubi velikokrat pozabijo tudi na evidentiranje prometa od prodaj vstopnic in izkupička od opravljanja gostinske dejavnosti.
