Spet Latinica

Različni obrazi Denisa Latina

Denis Latin

Denis Latin
© Denis Sarkić

Umik oddaje Latinica nekaj minut pred rednim predvajanjem na 1. programu HTV ni tako črno-bela zadeva, kot se te dni prikazuje v medijih. Veliko pa pove o razmerah v državi, na HTV in o Denisu Latinu, lanskem hrvaškem "novinarju leta".

V državi? Pobuda Istrskega demokratskega zbora (IDS) iz leta 1998 za sprejem zakona o "deustašizaciji" naj bi bila tema zadnje Latinice. Prisotnost ustaškega duha v delu hrvaške javnosti na Hrvaškem je namreč dejstvo, in zgodilo se je recimo, da je celo minister za okolje Božo Kovačević iz Liberalne stranke menil, da ni "formalne osnove za odstranitev" kipa ustaškemu zločincu Juri Francetiću, ki so ga njegovi oboževalci postavili v Slunju, in to brez dovoljenja.

Na HTV? Osrednja radijska in televizijska hiša na Hrvaškem je v duhu Račanove spravljivosti in popustljivosti Tuđmanu in HDZ po padcu starih sil obdržala veliko novinarjev, ki se s svojo neobjektivnostjo ali celo hujskaštvom v vojnih letih niso ravno proslavili. Iz generacije mladih in nadobudnih "vojnih" novinarjev je tudi nova glavna urednica HTV Jasna Ulaga Valić, ki naj bi bila naklonjena HDZ in hrvaški cerkvi. Zanimiva je napoved nove urednice, da "namerava na HTV vrniti novinarje, ki so izbojevali zmago v domovinski vojni".

O Latinu? Med novinarji, ki so delovali na HTV v času vojne na Hrvaškem, je tudi Denis Latin. Bil je tudi vodja vojnega dopisništva v Sisku, po operaciji Nevihta pa vodja vojnega dopisništva v Kninu. Mnogi Latinu zamerijo, da v času službovanja kot "vojni dopisnik" v obeh mestih ni poročal o zločinih, ki so se v Sisku ter v Kninu in okolici v času njegovega poročanja dogajali zlasti nad srbskim prebivalstvom. Latin se brani, da z informacijami o zločinih ni bil seznanjen in da je dobival naročila o tem, kaj naj poroča.

Latinica. Oddaja Latinica je z leti predvajanja postala kultna TV-oddaja. To je povzročilo tudi nekatere spremembe v konceptu oddaje. Iz izključno pogovorne oddaje so v sedanji vsebini pomembno mesto zavzeli filmski prispevki v zvezi z obravnavano temo ter reklame. Postopno, a opazno pa se je spremenil tudi koncept vodenja oddaje. Namesto soočanja različno ali celo nasprotno mislečih sedeže v studiu vse bolj zasedajo enako ali podobno misleči. To smo spoznali tudi v oddaji o tem, kako se poznamo Hrvati in Slovenci. Latin je redni kolumnist v tedniku Nacional. Stalni cilj njegovih - mnogokrat utemeljenih - kritik je predsednik vlade Ivica Račan. Objekt teh napadov je bil večkrat tudi hrvaško-slovenski sporazum o meji. Še bolj jasno je Denis Latin uveljavil tak koncept v Latinici, kjer so prikazovali dramatične razmere v hrvaškem pravosodju. Kot case study je vzel razmere v časopisni hiši EPH, ki izdaja vrsto hrvaških časopisov in revij. Kot na primer Globus, Glorio, Jutarnji list ...

Solastnik Nino Pavić je pred leti imel v lasti tudi zagrebško lokalno TV-postajo OTV, kjer je v času izgona s HTV z Latinico "gostoval" tudi Denis Latin. Zdaj Latin od Pavića s tožbo zahteva izplačilo slabih 250.000 evrov na račun dogovorjenega odstotka za reklame predvajane v času Latinice na OTV. V omenjeni oddaji ni sodeloval nihče iz podjetja EPH. Sledili so očitki o konfliktu interesov, ki jih je pri tem Denis Latin nedvomno imel. Enostransko so bili narejeni tudi sporni prispevki v zadnji, nepredvajani Latinici. Prikaz dokumentarnih posnetkov iz koncentracijskega taborišča Dachau in zatem iz taborišča Dretelj pri Mostarju, opremljen z besedilom o Tuđmanovem reševanju problema nacionalnih manjšin s pomočjo koncentracijskih taborišč, je glede na znana dejstva in zvrst novinarskega prispevka konstrukt. Ne glede na to, da Tuđmanov nacionalizem in vpletenost v BiH sploh nista vprašljiva. Prav teh nekaj stavkov v filmskem prispevku, ne pa razprava udeležencev, je bilo predmet spora. Oddaja je bila dolga 114 in ne predvidenih 90 minut. Kaseta z oddajo je prišla v uredništvo na dan predvajanja ob 12. uri. Za kakršnekoli reakcije očitno prepozno. Še zlasti, ker je bil Denis Latin po mobitelu in telefonu nedosegljiv.