25. 2. 2002 | Mladina 8
Spleti me do naslednjega vogala
Bo prenašanje snovi na daljavo vendarle mogoče?
Z informacijami ni več težav. Sem in tja jih lahko pošiljamo v delčku sekunde, ne da bi jih morali pred tem zaupati poštarju ali kaki drugi fizični sili, ki bi jih k naslovniku odnesla namesto nas. Navadili smo se, da je to tako. Še vedno pa nam buri duha misel, da bi se dalo nemara na daljavo prenašati tudi materijo, tako kot to s teleporterji zelo vešče počnejo korenjaki iz kultne nanizanke Zvezdne steze. Teorij, predvsem pa ugibanj, kako bi bilo kaj takega v resnici možno, je kar nekaj, prav vse zagovornike pa smo lahko doslej razvrstili v dve skupini. Med tiste, ki se zavzemajo za "pravi" prenos snovi, kar pomeni, da bi bilo treba predmete (živa bitja?) nekako dematerializirati, jih stlačiti v nekakšen snop osnovnih delcev, jih pognati prek širjav in na koncu spet pravilno sestaviti. Bolj prizemljeni pravijo, da bi bilo smotrneje, če bi izbrano reč na štartu natančno poskenirali, na drugi konec pa namesto atomov poslali le bite in na podlagi njih tam poslano (iz drugih atomov) poustvarili. A prav veliko dlje od sanjarjenj niso prišli ne eni ne drugi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
