Ločeni po spolih

Novi šolski sistem, ki bo v letu 2003/04 še preostale slovenske osnovne šole razširil v devetletke, na knjižne police že prinaša nove učbenike. Predvsem bolj barvite in do učenca prijaznejše. Presenetljiv pa je delovni zvezek Jaz pa berem 2, ki ga je lansko šolsko leto sedemletnikom ponudila Založba Rokus. Gre za eno od treh beril za drugi razred devetletke, ki pa se močno razlikuje od vseh doslej obstoječih. Po velikosti, po teži, predvsem pa zato, ker je na voljo v dveh različicah - v roza platnicah za deklice in modrih za dečke. Tradicionalno. Pa vendar, v čem je bistvena razlika?

Modra knjiga dečke nagovarja v moškem spolu, torej po ustaljeni praksi. Roza knjiga pa deklice nagovarja v ženskem spolu. In to ji daje pridih revolucionarnosti, saj opozarja, da v razredu niso le fantje. Ideja se je avtorici Metki Kordigel, profesorici za didaktiko slovenščine na razredni stopnji na mariborski pedagoški fakulteti, pravzaprav porodila čisto po naključju: "Če uporabljaš dvojno obliko (npr. boš naredil / boš naredila) na istem mestu, posreduješ tistemu, ki ga naslavljaš, občutek, da je eden izmed množice. Vprašala sem založnika, ali bi se dalo narediti knjigo, ki bi se pogovarjala z dečki in deklicami posebej, da bi jim s tem približala branje, in nad idejo so bili navdušeni." Na učiteljih pa je odločitev, ali bodo roza knjigo sploh uporabljali. "Nikjer torej ni predpisana obvezna uporaba obeh različic. Naš pristop dopušča dvojno uporabo, "klasično" - učbenik za dečke za ves razred, ali "sodobno", ločena učbenika za dečke in deklice posebej," nam je povedala Anuša Gaši iz Založbe Rokus, ki temu še dodaja, da je posebnost učnega kompleta med učitelji naletela na dober odziv.

Delovni zvezek je vsekakor nastal z najboljšimi nameni, vendar je nehote odprl drugo polemiko. Ali ni mogoče, da bi z ločenimi učnimi pripomočki za dečke in deklice prihajalo do neenakopravnosti učencev? Na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport so prepričani, da, kar se omenjenih knjig tiče, bojazni za to ni, "saj doslej niso potrdili še nobenega učnega gradiva, ki bi ločevalo učence glede na spol". Vsekakor naj bi imeli vsi učenci v razredu enake možnosti, njihovi učitelji pa bi morali to upoštevati. Ponekod pa ne. Včasih tudi zaradi spola učenca. Recimo v eni izmed ljubljanskih devetletk razredničarka starše na govorilne ure vabi glede na spol otrok: en mesec so na vrsti deklice, drugič pa dečki. Razlaga, zakaj ravna tako, ko pa je v razredu dečkov občutno več, za zdaj ostaja znana samo njej.