4. 3. 2002 | Mladina 9
Kupim doplar
Na trgu nepremičnin od časa do časa lahko kupite tudi kulturno dediščino
Doplar v Bistrici pri Mokronogu
Se spomnite legendarne reklame Slovenija, moja dežela? Taka lepa pokrajina z gorami, na travniku pa kozolec. Tisti je bil v Logarski dolini. In takrat smo se zavedeli, da smo na kozolce zelo ponosni. Vsakemu tujcu hitimo razlagati, da to je pa nekaj tako avtohtonega kot potica. Še celo hvalili smo se s tem, da ima angleški princ Charles, velik oboževalec arhitekture, na enem izmed svojih vrtov postavljen tudi kozolec, ki ga spominja na Slovenijo. Ne verjamem pa, da jih v resnici v slovenski krajini sploh opazimo. Čeprav so takoj za cerkvico na hribčku identifikacijska ikona Slovenije. Še manj jih opazimo v trgovinah s turističnimi spominki. Še huje, zdijo se nam kičasti, pač ena krama, ki jo lahko postavimo na televizor.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
4. 3. 2002 | Mladina 9
Doplar v Bistrici pri Mokronogu
Se spomnite legendarne reklame Slovenija, moja dežela? Taka lepa pokrajina z gorami, na travniku pa kozolec. Tisti je bil v Logarski dolini. In takrat smo se zavedeli, da smo na kozolce zelo ponosni. Vsakemu tujcu hitimo razlagati, da to je pa nekaj tako avtohtonega kot potica. Še celo hvalili smo se s tem, da ima angleški princ Charles, velik oboževalec arhitekture, na enem izmed svojih vrtov postavljen tudi kozolec, ki ga spominja na Slovenijo. Ne verjamem pa, da jih v resnici v slovenski krajini sploh opazimo. Čeprav so takoj za cerkvico na hribčku identifikacijska ikona Slovenije. Še manj jih opazimo v trgovinah s turističnimi spominki. Še huje, zdijo se nam kičasti, pač ena krama, ki jo lahko postavimo na televizor.
Eden izmed njih je od lanskega leta celo razglašen za spomenik državnega pomena. Gre za doplar v Bistrici pri Mokronogu. Med 45 spomeniki s takim statusom je to edini kozolec. Pravzaprav ima isti status kot Robbov vodnjak, pa se o vodnjaku veliko govori, o kozolcu pa ne. Kozolec je zasebna last. V obnovo in ohranjanje kozolca država v zadnjih letih ni vložila denarja. Pred leti so ga lastniki na lastne stroške prebarvali, in to je bilo vse. Glede na to je v presenetljivo dobrem stanju. In ker je tako impozanten, je na naslovnici knjige Slovenski kozolec in na marsikateri razglednici in turistični brošuri. Ponos Dolenjske in Slovenije. In sedaj ga lahko kupite! Menda za dobrih 12.000 evrov. Tako kot večino nepremičnin so lastniki njegovo prodajo oglaševali v časopisu. Lastniki s tem ne delajo prav nič narobe. Zakon dopušča prodajo spomenikov državnega pomena, s pripombo, da ima predkupno pravico 60 dni ministrstvo za kulturo, če se ne odločijo za nakup, pa 30 dni še lokalna skupnost. Ponudbo so lastniki poslali 1. februarja 2002. In sedaj bomo videli, kako se do spomenikov obnaša država. Namreč, če ga kupijo zasebniki, ni nobenih zakonskih omejitev, da ga ne bi razstavili in prodali v tujino. Vseeno je to velika posebnost in lahko bi krasil še kakšen prestižen vrt. Ker tako kot po zakonu lahko prestavljajo Robbov vodnjak, lahko tudi kozolec.
Pa sedaj ne bi hoteli biti jamrajoči kulturni zaskrbljenci. Samo radovedno čakamo, kakšne so prioritete države. Saj kozolec ne stane več kot en sedež vladnega letala. Pa se z njim ravno tako postavljamo.
