Blišč in beda študentskih klubov

Študentskih klubov, združenih pod zvezo ŠKIS, je trenutno 47 in še nekaj pridruženih, nadzora nad njihovim delovanjem pa ni. Denarja je vedno več in tako so ponekod, kot kaže, začeli prevladovati zasebni interesi, meja med klubskim poslovanjem in zasebnimi dejavnostmi vodilnih se je popolnoma zabrisala. Tudi v razmerju ŠKIS - ŠOU Ljubljana - ŠOU Maribor prevladujejo nejasnosti in zamere.

Najbolj aktualna je trenutno bizarna situacija v Celju, napovedovala pa se je že dolgo. Zadeva je pritegnila veliko zanimanja, ko je upravni odbor Kluba študentov celjske regije 24. februarja na seji kljub neopravilnosti (UO mora sestavljati vsaj pet članov, takrat so ga sestavljali le štirje) sprejel sklep o sklicu občnega zbora (kjer naj bi se volilo novo vodstvo) za sredo, 13. marca, ob devetih zjutraj, kar bi študentom precej onemogočilo udeležbo, uporabila pa naj bi se za ta namen posebej pridobljena pooblastila za glasovanje, kar je v nasprotju s temeljnim aktom celjskega kluba.

Tudi 28. februarja se je v Kopru pripetila hudo sumljiva seja. Na četrto redno skupščino Kluba študentov občine Koper, na kateri naj bi glasovali tudi o spremembah statuta, je prišlo precej več članov kluba kot ponavadi, vrhunec so pomenili novopečeni člani koprskega kluba iz drugih koncev Slovenije, predvsem iz celjske regije. Večini teh študentov naj bi bilo obljubljeno plačilo 2500 ali 5000 sit in kosilo, če postanejo člani koprskega kluba in se pojavijo na skupščini. Do izvedbe skupščine zaradi neredov ni prišlo, saj novim članom niso dovolili vstopa v nabito polno dvorano (včlanili so se namreč po pošti, ki pa kot način včlanjevanja pri Koprčanih od 11. januarja ni več mogoč). Predsedniku koprskega kluba študentov Urošu Kekušu naj bi po njegovih besedah nekaj dni pred skupščino tudi grozili: "najprej verbalno in potem še fizično ...". Zahtevali naj bi, da odstopi s položaja in prepusti zgodbo Celjanom. Primer ni osamljen.

Združenje študentov ŠKIS vsa dogajanja, vsaj po zagotovilih predsednika Marca Ožbeja, pozorno spremlja in preučuje. Stanje v celjskem klubu ter nekatere njegove člane, predvsem dejavnosti finančnika in njihovega neformalnega vodje Aleka Gradišnika, ki je bil medtem na seji izvršilnega odbora zveze ŠKIS razrešen funkcije člana varnostnega sveta, preiskuje tudi policija, saj naj bi iz celjskega kluba izginilo okoli 70 milijonov tolarjev denarja.

Kljub domnevni nezakonitosti je bil občni zbor Celjanov izpeljan, prisotnih je bilo le nekaj deset študentov, štirje izmed teh pod vodstvom Dejana Špegliča in predsednika Boruta Čmera so s pooblastili (nekaj sto) spremenili statut kluba in izvolili novo vodstvo očitno po svoji meri, novi predsednik pa je postal Mark Romanič. Vstop je bil dovoljen le registriranim članom in onemogočen celo predsedniku zveze ŠKIS. Veliko pove tudi dejstvo, da do dokumentacije o finančnem poslovanju celjskega kluba kljub pomoči sodišča in zveze ŠKIS ne more niti nadzorni odbor kluba. Alek Gradišnik, sicer glavni akter celjske "zgodbe o uspehu", se ni pojavil. Vodstvo zveze ŠKIS je po ogledu teh izvajanj peščice in njihovem odločanju o večini naslednji dan na sej IO odločilo, da novoizvoljenega vodstva celjskega kluba ne priznajo, in sprejelo predlog za izbris kluba iz zveze na naslednji skupščini zveze ŠKIS.