Vanja Pirc

9. 4. 2002  |  Mladina 14

Globokar na Metelkovi

Menza pri koritu ni premajhna za alpski rog

Naj vas spomnimo še enkrat. Danes, v ponedeljek, 8. aprila, na Metelkovo prihaja Vinko Globokar. Samosvoj skladatelj in ravno takšen izvajalec. Pozavnist in ena izmed vodilnih osebnosti evropske in svetovne glasbene avantgarde. Letošnji dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo.

Vinka Globokarja sicer bolj kot doma poznajo v tujini. Tam je tudi preživel večji del svojega življenja. Po študiju pozavne v Parizu je namreč ustvarjal med Koelnom in Darmstadtom, Berlinom in Parizom, Firencami in Buffalom; medtem pa je močno vplival na enega največjih skladateljev 20. stoletja Karlheinza Stockhausna, ki je skladbe za pozavno pisal ravno zato, ker je pozavno igral Globokar. Ta je svoje delo sicer opisal že pred časom: "Funkcija glasbe se je spremenila, tonalni jezik se je v dveh stoletjih razkrojil in ga nima smisla oživljati. Poti nazaj ni, današnji svet ni opisljiv z lepimi melodijami."

Čemu bomo torej prisluhnili na Metelkovi? V Menzi pri koritu, kjer je, kot je Globokar ugotovil ob nedavnem obisku, strop ravno dovolj visok, da ga ne bo oviral pri uporabi nekajmetrskega alpskega roga, bo ob 22. uri uprizoril solo performance 'Moje telo je postalo pozavna'. Obljublja nam skladbe Prestop II za pozavno in elektroniko, Echanges za preparirano pozavno, Corporel na telesu, Oblak semen za mobilnega pozavnista, Res-/as-/ex-/ins-pirer za trobilo ter za konec Cri des Alpes za alpski rog. Slednjo, Krik iz Alp, smo, mimogrede, lahko slišali tudi na podelitvi Prešernovih nagrad.

V sredo, 10. aprila, pa lahko Vinka Globokarja še ujamete in se z njim pogovorite v Križankah, kjer bo v okviru 17. slovenskih glasbenih dni gostoval na okrogli mizi.